Instagram Facebook Google+ Linkedin Kontakt

Avstrija 23


AVSTRIJA 22  AVSTRIJA 23      ESTONIJA JULIJ 22  ESTONIJA OKTOBER 22     POLJSKA 22       NORVEŠKA 22    NEMČIJA 23    DISEMINACIJA


Avstrija 2023

Avstrija 2023

Inštitucija prejemnica: Biosphärenpark Nockberge

Področje usposabljanja: naravovarstvo in kmetijstvo

Termin usposabljanja: 6. 6. – 16. 6.  2023

Dijaki-inje: Miha Gmajner

Učiteljica mentorica: Ana Košnjek (6. 6. - 9. 6. 2023), Tina Križnar (11. 6. - 16. 6. 2023)





6. 6. 2023 - 1. dan

Svojo pot na mobilnost v avstrijsko biosferno območje Nockberge smo začeli na železniški postaji v Kranju, kjer smo se vkrcali na vlak proti avstrijskemu mestu Beljak. V Beljaku smo se presedli na drug vlak, ki nas je odpeljal proti mestu Spittal Millstätter See. Tam nas je na železniški postaji pričakal gospod Heinz, nadzornik biosfernega območja Nockberge, ki nas je odpeljal na sedež območja in nam predstavil delovanje tega biosfernega območja. Poleg tega nam je predstavil tudi program naše mobilnosti. Med vožnjo po panoramski cesti preko gorovja Nockberge smo se ustavili tudi na razgledni točki. Na kosilo smo odšli v restavracijo, ki se nahaja na približno 1900 metrih nadmorske višine. Nad restavracijo se nahaja tudi muzej, kjer smo si ogledali razstavo in dokumentarni film o biosfernem območju Nockberge. Sledila je vožnja do naše nastanitve v penzionu, ki se nahaja v mestu Eisentratten. Ob prihodu v penizion smo se nastanili v sobe. Sledila je večerja in kmalu tudi spanec.




7. 6. 2023 - 2.dan

Po zajtrku nas je pred penzionom pričakal nadzornik biosfernega območja Nockberge, gospod Florian, in nas odpeljal do srednje kmetijske šole Litzlhof. Tam so nam razkazali šolsko posest, delavnice in učilnice, kjer dijaki usvajajo učno vsebino različnih področij, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, mesarstvo, lesarstvo in gospodinjstvo. Pokazali so nam hlev, delavnice za predelavo mleka, različnih sadnih napitkov in mesa ter delavnici za ustvarjanje izdelkov iz lesa in kovine. Dijaki srednje kmetijske šole Litzlhof tudi vsak dan pečejo koroški tradicionalni kruh, ki so nam ga dali za poskusiti. Sledilo je kosilo, ki so nam ga prav tako postregli na srednji kmetijski šoli Litzlhof. Po končanem obisku Litzlhofa smo se odpeljali do mesta Gmünd. Prosti čas pred ogledom muzeja smo izkoristili za ogled starega mestnega jedra, nato smo odšli v glasbeni muzej Pankracij, kjer smo v različnih sobah ustvarjal glasbo ali poseben zvok. Na koncu predstavitve muzeja pa je vsak igral izmed nas igral na določen glasbeni inštrument za nastanek ˝koncerta˝. Po končanem ogledu muzej smo se odpeljali do penziona, kjer smo imeli prosti čas in večerjo ter se ob koncu dneva odpravili spat.




8. 6. 2023 - 3. Dan

Tudi danes smo se zbudili v sončno jutro. Po zajtrku nas je pred penzionom pričakal gospod Heinz, nadzornik biosfernega območja Nockberge, in odpeljali smo se po dolini reke Malta do najvišje ležečega jezu v Avstriji. Sprehodili smo se po jezu, ki je bil v 20. stoletju zgrajen za hidroelektrarno. Nato smo se sprehodili še ob akumulacijskem jezeru, ki je nastal kot posledica izgradnje jezu. Med sprehodom smo opazovali visoke avstrijske gore in ledenike. Ker smo se nahajali na približno 2000 metrih nadmorske višine, se je ob vznožju gora še obdržal sneg od zime in smo se zato lahko tudi kepali. Po ogledu jezu in narave, ki ga obdaja, smo se po panoramski cesti odpeljali nazaj proti dolini reke Malta, kjer smo se sprehodili do dveh slapov. Dolina reke Malta je namreč znana po številnih slapovih. Za konec dneva smo ponovno obiskali mesto Gmünd, kjer smo imeli prosti čas in večerjo, nato pa smo se odpeljali proti penzionu in večer zaključili s pisanjem poročil.




9. 6. 2023 - 4. dan

Začetek dneva se je začel z zajtrkom in se nadaljeval z vožnjo po gorski makadamski cesti do visokogorskega pašnika kmeta Wolfganga. Na poti do tja sta dva jelena skočila pred kombi, da smo se morali ustaviti sredi klanca z velikim naklonom – eden od jelenov je zbežal čez cesto, eden pa je ostal na isti strani. Ko smo prišli na delovišče, smo takoj začeli z delom. Počakali smo le toliko, da sta nam kmeta odrezala smreke, ki smo jih potem tudi zakurili. Ob koncu delovnega dne smo se sprehodili do vrha gore, kjer se je nahajal visokogorski pašnik. Uživali smo v čudovitem razgledu na gore v okolici. Nato smo se odpravili do penziona, kjer smo imeli prosti čas in večerjo. Ker smo veliko ur delali na svežem visokogorskem zraku, smo zvečer hitro zaspali.




10. 6. 2023 - 5. dan

Dan smo začeli z manjšim pohodom blizu našega prenočišča do čebelarja. Čebelar nam je predstavil čebelarstvo in cikel čebeljega življenja. Pokazal nam je tudi notranjost panja in orodje za čebelarjenje. Odpeljal nas je v svojo delavnico, v kateri  nam je predstavil napravo za iztiskanje medu. Podaril nam je tudi kozarec medu. Njegova žena nam je pripravila narezek.  

Po kosilu smo imeli v načrtu izdelovanje tradicionalnih metel ampak se je načrt zaradi izredne situacije na kmetiji spremenil. Ob sprehodu po prisojnem območju smo prepoznavali smo spoznali način določitve smeri neba in si ogledali poletno stanje smučarskega središča Katchberg.   

Našo sobotno avanturo smo hoteli izpeljati s pohodom ob reki Lila od Gmunda do našega prenočišča, pa se nam zaradi neurejene pešpoti to ni posrečilo. Ranger nas je odpeljal kar s kombijem, energijo pa so fantje sprostili še na bližnjem nogometnem igrišču.  
 

Mimogrede: gasilska veselica je daleč pod povprečno slovensko gasilsko veselico.  




11. 6. 2023 - 6. dan

Zjutraj smo pojedli zajtrk in spakirali naše stvari, ker je dan za menjanje lokacije. Pomahali in zahvalili smo se gostišču Gasthof Post. Peljali smo se do adrenalinskega parka High ropes Innerkrems. Pod vodstvom Guida smo uspešno preverili naše adrenalinske sposobnosti in pogum. Bilo je super, tako da smo naredili nekaj ponovitev, na žalost pa nas je vmes ujel tudi dež, a smo nekoliko počakali in nadaljevali z plezanjem po vrveh Na koncu smo si več kot zaslužili bogato kosilo po naših željah v Almgasthaus Zechneralm na 1920 metrih. Zatem smo se preselili v našo kočo, Heiligenbachhüte, v kateri bomo bivali še naslednjih nekaj dni. Imeli smo kar precej prostega časa za namestitev, odbojko in nogomet. Poseben izziv je bilo zakuriti ogenj v "kiperbušu" in priprava naše prve večerje v lastni režiji. Mmmmmmmmmmmm. Večer preživljamo ob svečah in tabornem ognju, imamo pa tudi junaka ki sta preverila temperaturo reke.




12. 6. 2023 - 7. dan

Po samooskrbnem zajtrku smo se zelo kmalu odpravili na pot do Grundalm Salva Magica. kjer je eden od informacijskih centrov parka. Tam je na ogled razstava o pomenu lesa, različnih vrst iglavcev, ki so značilni za to območje (macesen, smreka in cemprin). Na poti do koče smo videli tudi kar nekaj svizcev. Ob prihodu v kočo, smo najprej zakurili ogenj, potem pa se naprej odpeljali v bližino Glocken Hütte na posestvo nekega kmeta. Poiskati smo morali mehke in sveže smrekove veje, ki so dobre za upogibanje in ravno prav dolge. Tem vejam je bilo potrebno odstraniti vse stranske vejice, da je ostala samo palica. Ko smo končali z nabiranjem vej, je bil čas za vrnitev v kočo, kjer smo skupaj z nekaj okoliškimi starejšimi kmeti postavili tradicionalno ograjo z obroči. Vmes smo si vzeli čas za prisluženo kosilo. Po kosilu je bilo potrebno zakuriti ogenj na prostem, da smo nabrane veje segreli nad ognjem, da so bile dovolj mehke za izdelovanje obročkov. Tako smo spoznali celoten način gradnje tradicionalne ograje in ker so nekatere veje popokale, smo videli, zakaj je bilo tako pomembno kakšen veje smo nabrali. Sledil je povratek v našo kočo, kjer smo zakurili taborni ogenj za peko krompirja in pripravo pečenih hrenovk.




13. 6. 2023 - 8. dan

Danes so fantje začeli dan s peko jajc na oko. Odlično jim je šlo. Dekleta so ugotovila, da zakuriti ni tako lahko, zato so spet priskočili na pomoč fantje. Ob dogovorjeni uri je prišel po nas Heinz in naša današnja naloga je bila, da pri lokalnem kmetu Franzu Gruberju na označenem delu zelo strmega pašnika odstranimo neko strupeno rastlino. Na tem pašniku poleti kosijo seno za senene izdelke za človekovo uporabo. Ker je območje zelo plazovito so naši fantje vmes očistili še posledice zadnjega plazu. Odstranili smo ogromno rastlin in v naslednjem letu bodo tako lahko preverili ali bo te rastline manj oz. ali ta način odstranjevanja deluje. Ko smo končali z delom, smo v kmetovi koči pojedli prisluženo kosilo, degustirali senene izdelke in izvedeli še nekaj več o težkem načinu kmetovanja na 1900 metrih nadmorske višine. Naredili smo tudi nekaj skupinskih fotografij, g. Franz se nam je zahvalil za pomoč in potem smo se poslovili. Sledil je povratek v našo kočo in že običajen popoldansko-večerni program (kurjenje ognja v hiši, ob potoku, reševanje sudokujev, pisanje dnevnika, družabne igre, priprava okusnih obrokov, lovljenje signala, ....). Za nami torej še en zanimiv in pester dan. Kaj neki nas čaka jutri?"




14. 6. 2023 - 9. dan

Ko smo pojedli zajtrk, nas je naš vodnik že prišel iskat, da smo se odpeljal do bližnje kmetje Karlbad. Na tej kmetiji se edini na svetu ukvarjajo s posebno vrsto kopeli: kamne z bližnjega potoka segrevajo na več kot 1000 st. Celzija, prelijejo z vodo, da se ta ogreje na prijetnih 35-38 stopinj in potem nudijo kopel. Takšne kopeli so koristne predvsem ljudem, ki imajo probleme s koleni, zapestji, križem, ... Ker v Nockberge regiji želijo, da ta tradicija traja še dolgo časa, jim pomagajo skupine obiskovalcev, kakršna smo mi. Tako smo danes nabirali kamenje iz potoka. Ti kamni so lahko le peščenjak, nikakor pa ne apnenec, saj se pri njem ob segrevanju na koži izloča vodni kamen. Nabrali smo kar 10 traktorskih "šafl" kamenja in baje podrli rekord naših predhodnikov. Po zaključenem delu so nam postregli s kosilom, z veseljem pa smo se tudi slikali z gospodarjem. Po povratku v našo kočo, pa smo se tokrat lotili peči buhtle, spoznali smo namreč, da izhajajo iz nemško govorečih dežel in od tod njihovo ime.




15. 6. 2023 - 10. dan

Dan smo začeli s čokolešnikom - čisto vsi. Odpeljali smo se na najvišjo točko ceste Nockalmstrasse, od koder smo se opremljeni z lopato, krampom, motikami in grabljami odpravili na pot do vrha Königstuhle (Kraljevega prestola). Tokrat smo svizce končno videli povsem od blizu in ne samo iz avta. Na poti proti vrhu smo varno prečkali snežišče, se sprehodili mimo manjšega jezera in v uri in pol osvojili vrh (2336m). Na vrhu se nahaja meja med Salzburško, Koroško in Štajersko regijo. Če je dobro vreme, se od tam opazi tudi Triglav. Vzeli smo si čas tudi za malico. Podpisali smo se v spominsko knjigo in kmalu je sledil odhod nazaj dol. Prišel je čas za uporabo našega orodja: popravljali smo planinsko pot, tako da bo voda lahko bolj nadzorovano odtekala iz poti. Delo smo zelo vestno in pridno opravljali, tako, da smo si ob zaključku ponovno privoščili počitek. Ustavili smo se ob lepem razgledu, saj smo bili od dolgega napornega dela utrujeni in znova lačni. Zelo so nam prijali včerajšnji buhteljni. Nekateri so počitek izkoristili za svoj pevski solo nastop. Ob povratku smo osvojili še en vrh po imenu Eisentalhohe (2180m), ker pa je nekatere že zelo zeblo, smo se odpravili nazaj proti kombiju. Za našo zadnjo večerjo smo v koči zamesili pico, večer pa je minil ob kartah in drugih že tradicionalnih opravkih, a žal tudi pakiranju.




16. 6. 2023 - 11. dan

Zaključuje se zadnji dan naše izmenjave. Po zajtrku, pakiranju in slovesu od prijaznih lastnikov koče, je bilo treba premagati kar nekaj ovinkov ceste Nockalmstrasse. Še enkrat smo se peljali mimo mest, kmetij, travnikov, ki smo jih pobliže spoznali, predvsem pa smo še zadnjič občudovali svizce. V mestu Radenthein smo si ogledali mlekarno, ki povezuje 6 ekoloških kmetij, na katerih pridelujejo seneno mleko. Imeli smo degustacijo sira, ga nekaj nakupili za domov, potem pa šli na zanimiv piknik prostor, kjer nam je Hans pripravil postrvi. Zelo so nam teknile. Prejeli smo certifikate in nekaj daril, potem pa nas je odpeljal na železniško postajo v Spittal. Vlak je bil dokaj točen in tudi ustrezni vagon smo uspešno našli. Polni vtisov, a tudi rahlo utrujeni, se sedaj vozimo proti domu. Super je bilo.