Učilnica v naravi predstavlja spodbudno učno okolje, kjer dijaki preko različnih čutil pridobivajo nova znanja. Na Biotehniškem centru Naklo veliko učnih ur izvedemo v naravi, v okolici naše šole, ki leži odmaknjeno od mestnega vrveža, na obrobju gozda. Z dijaki različnih programov smo od konca zime do zgodnje pomladi večkrat odšli v gozd, kjer smo popisovali ptice, opravljali sanacijo gozda, pobirali veje ter spoznavali drevesne in grmovne vrste. V učilnici smo predstavili naše najpogostejše vrste ptic, se o njih pogovarjali, poslušali njihovo oglašanje. Ornitološko opremljeni smo se v skupinah podali v bližnji gozd in preko učnih lističev prepoznavali ptice, ter podatke v tišini zapisovali v pripravljene tabele. Kasneje smo svoja opažanja delili z ostalimi skupinami. Z drugim razredom smo opravljali sanacijo gozda. Na kup smo zbrali odpadno vejevje ter ga pripravili za izdelavo sekancev. Praktično smo prepoznavali naše najpogostejše drevesne in grmovne vrste. Pogledali smo si razlike med drevesi, grmi, vzpenjalkami, rastline smo prepoznavali po načinu razraščanja, po njihovih poganjkih. V okolici šole smo spoznavali različne gozdne ekosisteme in jih med seboj primerjali. Za dijake kmetijske in hortikulturne stroke je izrednega pomena znanje o nastanku humusa. V gozdu ga je največ, zato je bila naša naloga praktično spoznati njegov nastanek in pomen.  

Pri pouku naravovarstvenih tehnikov nas je obiskal dr. Aleš Poljanec, ki je zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije. Povedal nam je, da je z gozdom potrebno trajnostno gospodariti. Veliko znanja so dijaki pridobili na kratkem predavanju. Izpostavili so sledeče: 

Gozdovi pokrivajo 58% Slovenije, kar nas uvršča na tretje mesto po gozdnatosti v Evropi. Pred nami sta Švedska in Finska. 1. 176. 542 ha gozda pokriva več kot polovico države, ob tem pa imamo še 17. 912 ha drugih gozdnih zemljišč (rušje, gozdne ceste). V Sloveniji je najpogostejša drevesna vrsta bukev. Izvedeli smo nekaj pomembnih letnic kot npr. da so leta 1771 razvili prvi gozdnogospodarski načrt, ki vsebuje načela trajnostnega gospodarstva, 1947 so prepovedali golosečni sistem gospodarjenja, leta 1980 pa se je uveljavilo sonaravno gospodarjenje. Spoznali smo abiotske dejavnike oziroma nam bolj znano ujme, kot so žledolom, vetrolom in poplave. Povedal nam je, da se po ujmah pojavijo invazivne tujerodne vrste (v Sloveniji je največji problem navadna barvilnica), ki nato izpodrivajo naše domorodne vrste. Problem so tudi klimatske spremembe, saj povzročijo spremembo habitata in posledično ni več primernih življenjskih prostorov za avtohtone vrste. Spoznali smo tudi kazalce, med najpomembnejše kazalnike stopnje ohranjenosti gozdnih habitatnih tipov uvrščamo drevesno sestavo. Potem pa imamo še kazalce deleža zavarovanih gozdov, stanje vrst, biotsko raznolikost, kazalce lesne zaloge in zaloge odmrle mase. Spoznali smo pojem ekocelica, to pomeni, da gozd izločijo kot ožji del naravnega okolja, ki omogoča prosto živečim živalskim vrstam nujne pogoje za njihov obstoj. Lastniki, ki dovoljujejo na svojem ozemlju ekocelico dobijo plačilo. Po predstavitvi smo se skupaj odpravili do Nacovke in se preizkusili v delu revirnega gozdarja. Pri delu smo si pomagali z uporabo višinomera. Na deblo drevesa smo v višini 130 cm postavili rdečo točko in se dovolj oddaljili od drevesa tako, da smo ga videli v celoti. Nato smo uporabili višinomer ga vklopili in rdeč križ usmerili na rdečo točko in držali gumb. Ko je križ izginil smo s pogledom usmerili na vrh drevesa in ponovno pridržali gumb in tako smo dobili višino drevesa. Uporabljali smo tudi gozdarsko premerko s katero izmeriš premer drevesa. Vedno se meri na prsni višini oziroma 130 cm. Ugotovili smo, da je razvojna faza gozdnih sestojev v Nacovki na tem mestu, kjer smo se nahajali debeljak. Lesna zaloga v Sloveniji znaša od 320-330m3/ha. V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že desetletja krepijo. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50% prirastka po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75% skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V letu 2020 je upadel in sedaj znaša približno 50% prirastka. V Sloveniji se 90% gozda obnavlja z naravnim procesom kar je zelo dobro, saj je potem potrebno vložiti manj denarja v sečnjo. Gozd mora biti raznolik, da s tem zagotovimo čim manjšo možnost bolezni, podlubnikov. Če so samo iglavci se te hitro širijo, če pa imamo še bukev, hrast itd. je manjša možnost, da se bodo škodljivci širili. Proti koncu so sledila vprašanja in na njih tudi odgovori. V gozdu smo se naučili veliko novega, sami smo lahko sodelovali pri strokovni izmeri dreves. 

Kako so dijaki sprejeli gozd in naravno okolje? Izpostavili so sledeče: 

• Učenje je bolj efektivno. 

• Lažje se zberem. 

• Prijetni občutki. 

• Sodelovanje z naravo. 

• Boljši zrak. 

• Svež zrak. 

• Pouk se mi zdi zanimiv. 

• Učilnica v naravi je sproščujoča, svež zrak nudi boljše počutje. 

• Pouk v gozdu mi je všeč, saj se lahko veliko naučim, kako ravnati z naravo. 

• Lažje prepoznavanje dreves. 

• Sproščujoče učenje. 

• Stik z naravo. 

• Lažje se skoncentriram. 

• Lažje razumevanje snovi. 

• Uporabno. 

• Narava me sprošča, lažje sledim pouku. 

• V učilnici na prostem se je lažje zbrati za učenje, ker smo v naravi in na svežem zraku. Delo v gozdu je koristno, ker lahko naredimo kaj dobrega za gozd. 

• Navdušujoče. 

• V gozdu se sprostim in lažje slišim svoje misli. Bolj sem osredotočena in pomirjena. Gozd me navdihuje in sprošča. 

• Meni je učenje v naravi oz. v gozdu veliko bolj sproščujoče, mirno, lažje se učim.  

• Počutim se umirjeno in boljše, kot če sedim v razredu. 

• Učilnica na prostem je res super, saj se tam počutim bolj sproščeno in umirjeno kot v razredu, pomirja me zelena barva. 

• V gozdu se raje učim, saj je bolj zabavno in sproščeno. Lažje razmišljam, zato si stvari bolj zapomnim. 

• Učenje v gozdu je zanimivo, bolj se skoncentriram na pouk. 

• Gozd je super, saj lahko izvajamo več praktičnih vsebin ter se s tem več naučimo. Lažje si zapomnimo, če vidimo in imamo lastne izkušnje. Okolje je bolj sproščujoče. 

• V gozdu se učim lažje, saj me narava sprošča. 

• Gozd mi predstavlja pozitivno energijo. 

Z delom in učenjem v naravi smo razvijali štiri Delorsove stebre (živeti, vedeti, biti, delati skupaj). Hkrati smo poskrbeli, da v gozdu nismo bili preglasni, da nismo motili živali. Naredili smo tudi nekaj dobrega za naravo, pobrali smo plastenke, ki so ležale na obrobju gozda. S tem delom smo poskrbeli za trajnostni način življenja. Dijakom gozd daje pozitivno energijo, učenje poteka bolj sproščeno in umirjeno. 

Mentorica: Nataša Kunstelj