Instagram Facebook Google+ Linkedin Kontakt

Delavnica - čaše


SREDNJEVEŠKE ČAŠE

 

 

Prvi zametki izdelovanja stekla so se pojavili že okoli leta 6000-5000 pr. n. št., ko so takratni lončarji svoje porozne lončene posode prevlekli s stekleno glazuro. Glazuro so naredili iz naravne sode. Talili so jo z apnencem ali apnom. V to tekočo maso so pomakali izdelke in jih tako prevlekli s stekleno plastjo.

 

Od leta 2600 pr. n. št. pa je steklo postalo samostojen izdelek. Stari narodi so poznali različne postopke izdelave stekla:

- Tekoče steklo so vlivali v majhne modele in tako dobili steklene mozaike, steklene bisere za nakit, itd. To tehniko so uporabljali na Kitajskem še v 18.stoletju.

- Plast vročega, tekočega stekla so ročno stisnili v pripravljen model; ta način izdelave stekla se uporablja v veliki meri še danes.

- Iz sestavin za stekleno maso so zgnetli palice  ali cevi okoli peščenega jedra in talili dokler ni bilo steklo gotovo, nato so pesek odstranili. Na ta način so izdelovali palice iz raznobarvnega stekla, ki so jih razrezali v kolobarje, te nato sestavljali  v posode in s taljenjem spajali. Ta tehnika se imenuje "millefoiri"- tisoč cvetlic, kar daje lahko zelo pisane izdelke.

 - V Mezopotamiji so steklo dobivali tako, da so izdelovali velike kose stekla, iz tega pa so mojstri izrezovali in dolbli zaželene posode različnih oblik.

 

Postopek starega Egipta in Mezopotamije je poznal dve fazi dela steklenih izdelkov. V prvi so stalili samo osnovne surovine (soda, apnenec) in dobili zelenkasto maso surovega stekla. Tej so nato dodali barvilo in jo še enkrat pretalili. Največji mojstri v steklarski umetnosti so bili Egipčani in Asirci v Mezopotamiji. Feničani - izumitelji stekla, so od njih prevzeli postopke, sami pa so razvili najvažnejšo tehniko izdelave stekla - pihanje. Čas tega odkritja cenimo okoli 50 let pr. n. št., izdelava pihalnega stekla je postala monopol feničanskih in judovskih steklarjev. Pihane izdelke so krasili na naslednje načine:

- v še mehko steklo so s kleščami delali vbokline ali cele reliefne vzorce;

- mehko steklo so krasili z barvastimi nitmi vlečenega stekla;

- hladno steklo so poslikali ali obložili z zlatimi lističi;

- že gotov izdelek so prevlekli za eno ali več raznobarvnimi na določenih mestih in tako dobili izdelek v raznih barvah.

 

Iz Egipta se je umetnost oblikovanja stekla preselila v Rim, kjer je cesar Neron ukazal sezidati prvo delavnico stekla. Pri Rimljanih so bili do leta 75 n.š., stekleni izdelki tako dragoceni, da so imele enake cene kot podobni izdelki narejeni iz srebra in zlata. Po tem letu pa se je začela proizvodnja stekla širiti, da je steklo postalo ljudski potrošni material in na koncu celo znak revščine. Leta 303 n.š. je neka vas v Egiptu opravičevala svoje siromaštvo s tem, da si lahko privošči le steklene merilne posode.

 

Leta 200 n. št. se pojavijo prva steklena zrcala. Do tedaj so bili zrcala iz poliranega brona ali srebra. Nova zrcala so bila steklena in na eni strani obložena s tanko plastjo kositra.

 

Prva okenska stekla so bila narejena v 1. stoletju n. št.. Postopek za izdelavo sta bila dva. Stekleno so vlili na gladko kamnito ploščo ali železno ploščo in ga s kleščami raztegnili istočasno v več smeri. Drugi način pa je bil, da so z vrtenjem plošče naredili okroglo šipo, ki je bila v sredini nekoliko debelejša.

 

 

V Evropi je srednji vek prinesel eno samo novost: valjčni postopek za izdelavo ploščatega okenskega stekla v najrazličnejših barvah. Iz tega stekla so izdelovali čudovita barvasta okna, ki so še danes najlepši okras gotskih cerkva.

 

Benetke so del svoje gospodarske moči zgradile prav na steklarski industriji. Leta 1291 so prinesli steklarne, zaradi nevarnosti požarov iz mesta v Murano, kjer delajo še danes. Steklarjem je bilo s smrtno kaznijo prepovedano zapustiti ozemlje Beneške republike. Benetke so tako čuvale svoj steklarski monopol. Zelo slaven je bil beneški kristal - posebno čisto, belo in prozorno steklo. Za beneške steklarje je značilno, da so že v 14. stoletju odkrili način barvanja stekla z manganom.

 

Benečani so tudi že okoli leta 1300 začeli izdelovati prve leče za očala, kakor tudi prve leče za različne inštrumente za v znanstvene namene. Prve teleskopske leče pa so naredili in izbrusili Holandci.

 

V okviru šolskega mednarodnega projekta Socrates - Comenius »Oživljanje srednjeveške kulture in tradicije v današnjem času« - »Making medieval culture and traditions alive in our own days« smo dijakinje 1. G razreda, pomočnice gospodinje, z našo mentorico prof. Marjetko Kastelic Švab izdelale srednjeveške kelihe iz plastenk - odpadnega materiala.

 

 

 

Pripravili: Petra Djaković in Sara Kutnjak iz 1. G razreda