Instagram Facebook Google+ Linkedin Kontakt

Raziskovalne naloge 2018/2019


Antibakterijsko delovanje rastlinskih pripravkov in čebeljih izdelkov na bakterijo Staphylococcus aureus

Raziskovalna naloga je prejela srebrno priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti in Krkino nagrado za srednješolske raziskovalne naloge.

 

Avtorja: Žiga Česen, Ana Mestinšek Mubi

Mentorica: Marjetka Kastelic Švab

Gnojne okužbe z bakterijo Staphylococcus aureus (S. aureus) so zelo pogoste in velikokrat lahko vodijo do zapletov, če jih ne pričnemo zdraviti dovolj zgodaj. Gre za zelo agresivno bakterijsko vrsto, ki lahko postane odporna tudi na antibiotike (MRSA: proti meticilinu odporni S. aureus). Pred izvedbo raziskovalne naloge nas je zanimalo, če je stafilokokne gnojne okužbe možno zdraviti le s sintetično pridobljenimi antibiotiki oziroma, če bi lahko kot zdravilo ali za pomoč pri zdravljenju uporabljali tudi kemoterapevtike, ki jih lahko pripravimo v obliki hidrolatov in mazil. Velikokrat se namreč sprašujemo, kako so tovrstne poškodbe zdravili v preteklosti in kako učinkovito je alternativno zdravljenje danes. Da bi to ugotovili, smo odvzeli sladkorni bolnici bris gnojne diabetične razjede ter izolirali čisto kulturo S. aureus. Bakterijsko vrsto smo identificirali z barvanjem po Gramu, katalaznim in oksidaznim testom, opazovanjem hemolize ter določanjem morfoloških značilnosti kulture. Nato smo pripravili suspenzije različnih čebeljih izdelkov (gozdni, gorenjski, mediteranski, kostanjev, cvetlični in repični med, medeni mix, propolis) ter hidrolate kamilice, hmelja, konoplje, žajblja, trpotca, spiruline, ameriškega slamnika in ognjiča, ki smo jih z diferencialno destilacijo pridobili v laboratoriju. Uporabili smo tudi vlažilno hmeljevo kremo, gel aloe vere in macerat avokada. Izvedli smo difuzijske antibiograme  z devetnajstimi potencialno protimikrobno prepoznanimi rastlinami in čebeljimi izdelki. Celotno raziskavo smo opravili v šolskem mikrobiološkem laboratoriju. Z raziskavo smo dokazali, da najbolj učinkovito na S. aureus deluje propolis. Njegovo delovanje je primerljivo z delovanjem antibiotikov Amikacin in Norfloxacin, ki delujeta bakteriocidno na povzročitelja gnojnih razjed S. aureus. Poleg tega pa so šibkeje antibakterijsko delovali tudi hidrolat ameriškega slamnika, hidrolat ognjiča, vlažilna hmeljeva krema, suspenzija gozdnega medu in gel aloe vere.




Tito, karizmatična osebnost

Raziskovalna naloga je prejela srebrno priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.

 

Avtor: Jan Čelesnik

Mentor: Andraž Kalamar

Tito je bil človek, ki se je rodil v času Avstro-ogrske. Mladost je preživel v revščini, a je s svojim potencialom odšel po drugih krajih Hrvaške in nato po celi Avstro-Ogrski. V prvi svetovni vojni je bil ujet v rusko ujetništvo. Večkrat je pobegnil. V Rusiji je spoznal tudi svojo prvo ženo. Po vrnitvi domov (Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev) se je včlanil v komunistično partijo in začel po tovarnah v domovini ustanavljati sindikate. Zaradi svoje ideologije je bil mnogokrat zaprt. Večkrat se je odločil za gladovno stavko. S strani komunistične partije je bil poslan v Sovjetsko zvezo na srečanje Kominterne. Postal je eden glavnih organizatorjev zbiranja borcev za državljansko vojno v Španiji. V drugi svetovni vojni je postal vodilni človek za narodnoosvobodilno borbo. V vojni se je izkazal kot zelo dober vojni strateg. Po vojni je zmagal volitve in se že na začetku spopadal s tržaško krizo. Znašel se je med zahodom in vzhodom, a se je odločil za tretjo pot. Izvedel je reforme in ustanovil samoupravni socializem. Pojavil se je problem Golega otoka in povojnih pobojev. Ustanovil je gibanje neuvrščenih in obsojal blokovsko ureditev sveta. Potoval je po vsem svetu in postal ena najvplivnejših osebnosti 20. stoletja. Njegova izbranka je bila Jovanka Bodisavljević, ki je ostala z njim vse do smrti leta 1980. Imel je enega najštevilčno udeleženega pogreba v vsej zgodovini. V raziskovalni sem raziskoval najprej Titovo življenje in nato odnos med njim in družbo.  Prišel sem do zanimivih odgovorov in odgovoril na vsa zastavljena raziskovalna vprašanja. Razložil sem problem subjektivnosti v Titovi zgodovini in rešil nekaj kontroverznih vprašanj s pomočjo ankete in dveh intervjujev. Raziskovalna naloga vsebuje zgodovinske in sociološke prvine.




Nekateri fizikalni kazalci rodovitnosti tal v odvisnosti od načinov in intenzivnosti rabe

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.

 

Avtorja: Rok Frantar, Gašper Šink

Mentorici: Marija Kalan, Marija Urankar

Z raziskovalno nalogo smo v letu 2018 ugotavljali volumsko gostoto tal, obstojnost strukturnih agregatov tal ter teksturo tal na treh kmetijah na Gorenjskem. Jemali smo vzorce tal za ječmenom, koruzo in krompirjem na posestvu Cerklje KŽK, kjer imajo konzervirajočo obdelavo zemlje, na kmetiji Šink s konvencionalno obdelavo tal ter manj intenzivno pridelavo poljščin in na kmetiji Štular s konvencionalno obdelano in zelo intenzivno pridelavo. Vse njive imajo lahka tla (P, PI, I). Z merjenjem volumske gostote tal smo ugotovili, da konzervirajoča obdelava tal ni bila boljša od konvencionalne. Zelo velik vpliv na zbitost zemlje ima vrsta poljščine. Najboljšo zemljo za seboj pušča krompir, ječmen in koruza pa slabšo. Gnojenje s hlevskim gnojem, uporaba lažje kmetijske mehanizacije in manjše število hodov pozitivno vplivajo na volumsko gostoto in obstojnost strukturnih agregatov.




Dokazovanje mikotoksinov v živalski krmi in mleku

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Naklem.

 

Avtorici: Petra Kopač, Špela Trop

Mentorica: Marjetka Kastelic Švab

Številne glive tvorijo veliko različnih vrst biološko aktivnih sekundarnih metabolitov, med njimi tudi mikotoksine. Mikotoksini so strupeni presnovni produkti nekaterih plesni. Pri raziskovanju smo se predvsem osredotočili na plesni rodov Aspergillus, Fusarium in Penicillium, ki so bile v preteklih raziskavah največkrat dokazane kot plesni, ki izločajo mikotoksine v živalski krmi. Gojili smo jih na PDA gojiščih (krompirjev dekstrozni agar, v ugodnih pogojih za njihovo rast in razmnoževanje). Da bi plesni začele izločati mikotoksine (aflatoksine), smo jih po inkubaciji izpostavili neugodnim pogojem (nižja temperatura), polovico pa  pustili na temperaturi za njihovo optimalno rast (24 °C). S pomočjo UV -  svetlobe, ob kateri plesni, ki izločajo mikotoksine (aflatoksine), zafluorescirajo, smo dokazovali prisotnost le-teh v  travni suhi krmi (senu), travnati silažni krmi (silaža) in v mleku. Po identifikaciji plesni smo ugotovili, da se v ugodnih razmerah na senu najbolje razmnožujejo plesni, ki izločajo mikotoksine (aflatoksine), rodu Aspergillus. V neugodnih razmerah so mikotoksine izločale tudi plesni rodu Fusarium. Raziskave vzorcev silaže so pokazale, da se na silaži v veliki meri razraščajo kvasovke, v neugodnih pogojih pa plesni rodu Aspergillus, ki izločajo aflatoksine. V vzorcih mleka ni bilo prisotne nobene vrste plesni, ki bi izločala mikotoksine.




Emancipacija žensk

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Naklem.

 

Avtorica: Manca Eržen

Mentor: Andraž Kalamar

Emancipacija ženskam skozi zgodovino omogoča vedno večjo neodvisnost in samostojnost. Terjala je veliko in ženske včasih postavila v še slabši položaj, preden so se stvari obrnile na bolje. Sorazmerno z emancipacijo so zrasli tudi pogumni posamezniki in posameznice, ki so se drznili upreti ozkogledim predstavam družbe in zahtevati boljše pravice za zapostavljene sloje. S tem se je začel boj za pridobivanje enakih možnosti za oba spola,in čeprav emancipacija še vedno poteka, je napredek nepopisen. Ne gre torej za boj in razlike med moškimi in ženskami, temveč za medsebojen, vzajemen in enakopraven obstoj. Proces emancipacije se mora nadaljevati, saj lahko le popolna emancipacija moških dokonča emancipacijo žensk.




Pojav bolezni modrikastega jezika pri govedu v Sloveniji in posledice cepljenja

Avtorici: Tina Bradeško, Diana Kacin

Mentorica: Marta Skoberne

Raziskovali sva splošno o bolezni modrikastega jezika ter izkušnje rejcev goveda s preventivnimi cepivi za to bolezen. Zanimalo naju je, če so na kmetijah opazili težave pri govedu, ki je bilo cepljeno proti bolezni modrikastega jezika. Zato sva pripravili anketo, ki so jo izpolnjevali dijaki BC Naklo. Rezultati so pokazali, da se v tretjini primerov pri govedu pojavljajo težave, ki bi lahko bile povezane s cepljenjem. V raziskovalni nalogi sva opisali bolezen, virus in njegove serotipe ter mušico, ki prenaša bolezen modrikastega jezika. V anketi sva anketirance tudi spraševali, ali so z boleznijo sploh seznanjeni (vedo kaj o njej) in kaj menijo o preventivnem cepljenju (je primerno ali ne) ter katere težave so opazili. Glede na rezultate ankete bi bilo smiselno izvesti raziskavo o možni povezavi posledic cepljenja proti bolezni modrikastega jezika.




Tradicionalni slovenski zajtrk na domači kmetiji

Avtorici: Lucija Brlec, Oriana Šmit

Mentorici: Ana Kavčič Karničar, Vanja Šubic

Za tradicionalni slovenski zajtrk po navadi posegamo po kruhu, maslu in namazu, ki je lahko med ali marmelada. Hrana, ki jo pridobimo iz trgovskih verig, največkrat vsebuje razne dodatke, zato ne vemo, kaj jemo. Vse več ljudi v ta namen kupuje pri lokalnih pridelovalcih in na ta način pazi, kaj zaužije. Radi bi ugotovili, če potrošniki opazijo razliko med kupljenimi in doma narejenimi izdelki. V raziskovalni nalogi sva izvedli hedonski test in senzorično ocenjevanje doma izdelanega masla, marmelade in kruha in test primerjali s kupljenimi izdelki. Ugotovili sva, da so se najini izdelki razlikovali od kupljenih. Kupljeni izdelki so bili brez napak, pri ocenjevanju so dosegali najvišje ocene. Najini izdelki niso dosegali tako visokih rezultatov, verjetno zato, ker sva izdelke prvič delali sami. Z nadaljnjim pridobivanjem in utrjevanjem znanja nama bo prav gotovo uspelo izboljšati izdelke, saj bova vedeli, kakšne so možne napake. Želiva namreč, da bi v prihodnosti na kmetiji Pr' Hlabčet v okviru dopolnilne dejavnosti prodajali izdelke najboljše kakovosti.




Sladkor v pakiranih živilih za zajtrk

Avtorice: Nastja Noč, Laura Grubar, Andreja Prešeren

Mentorica: Kristina Frlic

V raziskovalni nalogi smo raziskovale, koliko sladkorja vsebujejo žitne kašice in razni kosmiči, ki so namenjeni predvsem za zajtrk. Raziskovale pa smo tudi, v katerih kosmičih je več sladkorja ali v kosmičih za otroke (tisti kosmiči, ki imajo na embalaži živali, risane junake) ali v kosmičih, ki so namenjeni odraslim (tisti kosmiči, ki imajo na embalaži po navadi narisane kosmiče ali kar izdelek vsebuje). Ugotovile smo, da veliko izdelkov vsebuje preveč sladkorja, zato niso najbolj primerni za uživanje, sploh v večjih količinah. Spoznale pa smo tudi, da izdelki, namenjeni otrokom, vsebujejo več sladkorja kot izdelki, ki so namenjeni odraslim.




Kuhajmo z glavo

Naloga je dosegla 2. mesto na 21. tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije.

 

Avtorici: Jerca Podobnik, Manka Kadunc

Mentorici: Ana Kavčič Karničar, Marija Jerše

V zadnjem času se ljudje vedno bolj zavedamo pomena hrane. Količina zavržene hrane se iz leta v leto povečuje, še vedno naj bi se zavrgla kar tretjina pridelane hrane. Glavni razlog za nastanek raziskovalne naloge je bilo vprašanje, katero hrano v gospodinjstvih najpogosteje zavržemo, predvsem pa nas je zanimalo, na katere načine lahko pripravimo nove jedi iz ostankov hrane. V raziskovalni nalogi smo se posvetili včasih na podeželju najbolj pomembni hrani, to je kruhu. Kako pomemben je bil kruh za naše prednike, pričajo številni pregovori, prav tako pa tudi izjave starejših ljudi, da so jim njihovi starši v času najhujše lakote vedno rekli, da kruh ponoči spi in je bil varno zaklenjen v omari. Danes se je odnos do kruha spremenil. Večina prebivalcev si ga lahko privošči ob vsakem obroku ali ga uživa, kadar si ga zaželi. V izvedeni anketi se je potrdilo, da imajo starejše generacije mnogo bolj spoštljiv odnos do kruha kot mlajše in se na najrazličnejše načine trudijo, da ostanki kruha postanejo hrana za živali oziroma se kruh ponovno uporabi za pripravo novih jedi. Podeželje prebivalcem omogoča tudi bistveno manjše količine zavržene hrane, saj imajo le-ti več možnosti, kako le-to ponovno uporabiti. Zbiranje receptov je bil najbolj zanimiv del raziskovanja. Primerjali smo jedi iz okolice Kranja, Tuhinjske doline, Škofje Loke in Žirov. Presenetilo nas je, koliko različnih jedi se da pripraviti iz ostankov kruha. Ugotovili smo, da za enako jed obstaja več različnih imen. Recepti za jedi se razlikujejo glede na okus posameznika, kar nekaj jedi pa se je kljub temu da smo ankete razdelili na kar precej velikem področju, razlikovalo le v nekaterih sestavinah.