Praktično izobraževanje


PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE POVEZUJE:

PREDAVATELJA VIŠJE ŠOLE – ORGANIZATORJA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA, ŠTUDENTA, MENTORJA NA DELOVIŠČU ter PREDAVATELJE  MODULOV.

Praktično izobraževanje na višji strokovni šoli pomeni usklajevanje in prenos znanja med vsebinami posameznih modulov in delovnim procesom, nalogami in tehnološkimi zahtevami, ki jih postavlja posamezno delovišče v Sloveniji ali tujini. Usklajevanje med študentom, predavateljem posameznih modulov in mentorjem na delovišču izvaja organizator praktičnega izobraževanja – predavatelj višje šole.

Organizatorji praktičnega izobraževanja so:

Program HOR: dr. Sabina Šegulasabina.segula(at)bc-naklo.si, +386 (0)4/277 21 01

Program UPK: Tomaž Levstektomaz.levstek(at)bc-naklo.si, +386 (0)4/277 21 43

Program NAR: dr. Liliana Vižintinliliana.vizintin(at)bc-naklo.si, +386 (0)4/277 21 43

ERASMUS + PRAKSA: Milena Maček Jeralamilena.jerala(at)bc-naklo.si, +386 (0)4/277 21 06

 

 


Študenti  VSŠ-programa Hortikultura se odločajo med različnimi delovišči, kot so:

vrtnarije in vrtnarski obrati, vrtnarski centri, podjetja za načrtovanje in urejanje okolice, javni parki, cvetličarne, drevesnice, hoteli in turistični obrati, kampi ...

Delovišča lahko predlagajo študenti sami ali pa skupaj z organizatorjem PRI tako, da v teku študija pokrijejo vsebine obveznih in izbirnih modulov.



Študenti VSŠ programa Naravovarstvo se lahko odločajo med različnimi delovišči kot so: društva, ki se ukvarjajo z naravovarstvenimi vsebinami kot npr. DOPPS, jamarsko društvo, lovske družine, ribiške družine ... javni zavodi kot je Triglavski narodni park, Zavod za ribištvo, Kmetijski inštitut Slovenije ... agencije za razvoj podeželja, podjetja in samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri energije in naravovarstvom, turistične agencije in hoteli usmerjeni v zeleni turizem, podjetja za sortiranje in reciklažo odpadkov, podjetja za presojo okolja, podjetja za ekoremediacije ...

Študenti lahko izberejo za praktično izobraževanje tudi projektno delo v obsegu 400 ur v okviru Biotehniškega centra Naklo ali druge zainteresirane organizacije.



Študenti  VSŠ programa Upravljanje podeželja in krajine se odločajo med različnimi delovišči kot so: društva, ki se ukvarjajo s turizmom, konjeništvom ... klasične kmetije, kmetije z ekološko in integrirano pridelavo ter farme s primernimi mentorji,kmetijske zadruge, inštituti kot je Kmetijski inštitut Slovenije ..., javni zavodi kot je Biotehniški center Naklo, agencije za razvoj podeželja ...

 

Praktično izobraževanje v BC Naklo poteka tudi v obliki projektnega dela. Preberite si nekaj najbolj zanimivih poročil internih  projektov.

 

Priprava čebeljih družin na zimsko obdobje in oskrba spomladi.

V seminarski nalogi za praktično izobraževanje lahko izveste o pripravi čebeljih družin na Gorenjskem kot so opravila po zadnjem točenju medu, ureditev po zadnji paši, zdravljenje čebeljih družin, zimsko krmljenje in pregled družin , jesensko-zimsko zatiranje varoje z oksalno kislino, delo čebelarja v zimskem času in spomladanska opravila pri čebelah.

Ocena biotske raznovrstnosti v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici

Projektno delo je potekalo v sadovnjaku Brdo pri Lukovici. V poročilu lahko preberete o sadovnjaku,  na voljo vam je spisek koristnih organizmov na območju sadovnjaka, opisi plenilcev (predatorjev), opis škodljivcev v sadovnjaku, predstavljeni so ukrepi za vzdrževanje naravnega ravnovesja v sadovnjaku 8integrirano varstvo, mehanski in biotični ukrepi, oskrba tal v nasadu…),  ogledate si lahko slike gnezdilnic in se seznanite z oceno biotske raznovrstnosti v sadovnjaku.

Hoteli – zatočišča in domovanja za koristne organizme na domačem vrtu.

Predstavljeno je projektno delo skupine študentk, ki so na domačih vrtovih postavile »hotele za koristne organizme« in spremljale njihovo naseljenost. V poročilu lahko preberete o gojenju in uporabi koristnih organizmov, o poteku gradnje hotela za koristne organizme in njegovi poselitvi, o rastlinah, ki privabljajo koristne organizme ...

Za ohranitev avtohtone narave

Študenti so raziskali razširjenost nekaterih invazivnih tujerodnih rastlin : kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), žlezova nedotika (Impatiens glandulifera) in japonski dresnik (Fallopia japonica). Ob celotnem vodotoku reke Kokre je potekal popis omenjenih rastlin, prestavljeni pa so tudi načini odstranjevanje le-teh.