Biotehniški center Naklo: Praktično izobraževanje

Praktično izobraževanje - priložnost za povezovanje s poslovnim in lokalnim okoljem

Praktično izobraževanje, ki ga izvaja študentka ali študent v času višješolskega študija pri delodajalcu, je del študijskega procesa. Predstavlja povezavo med teoretičnimi vsebinami šolskega izobraževanja in praktičnim delom v realnih delovnih razmerah. V tem procesu aktivno sodelujejo vsi partnerji: študentke in študenti, organizacija, ki izvaja praktično izobraževanje ter Višja strokovna šola Biotehniškega centra Naklo.

S praktičnim izobraževanjem študentke in študenti pridobivajo znanja, veščine in izkušnje, ki jim bodo v njihovih bodočih poklicih omogočili kakovostno in učinkovito delo.

Praktično izobraževanje lahko poteka tudi na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo v obliki timskega in samostojnega raziskovalnega ali podjetniško naravnanega projektnega dela v podjetniškem inkubatorju Green lab.

Pri praktičnem izobraževanju ali usposabljanju v organizaciji sodelujejo študenti, mentorji, ki skrbijo za povezavo in vsebinski potek praktičnega izobraževanja v organizaciji, ter predavatelj – organizator praktičnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

Organizatorji praktičnega izobraževanja

Melita Ana Maček, melita-ana.macekping@bc-naklopong.si , +386 (0) 4 620 26 55; +386 (0) 51 458 951
dr. Tadeja Primožič, tadeja.primozic@bc-naklo.si , +386 (0) 4 620 26 58
dr. Franc Vidic , franc.vidic@bc-naklo.si , +386 (0) 4 277 21 06; +386 (0) 70 636 881

Študentke in študenti lahko izvajajo praktično izobraževanje tudi v tujini (ERASMUS+ PRAKSA)

Delodajalca predlaga študentka/študent ali pa ga ta poišče s pomočjo organizatorja praktičnega izobraževanja.

Študenti VSŠ programa Hortikultura se odločajo med različnimi deli, kot so: vrtnarije in vrtnarski obrati, vrtnarski centri, podjetja za načrtovanje in urejanje okolice, javni parki, cvetličarne, drevesnice, hoteli v turističnih obratih, kampi ipd.
Študenti VSŠ programa Naravovarstvo se lahko odločijo med različnimi delovišči, kot so: društva, ki se ukvarjajo z naravovarstvenimi vsebinami kot npr. DOPPS, jamarsko društvo, lovske družine, ribiške družine, javni zavodi, npr. Triglavski narodni park, Zavod za ribištvo, Kmetijski inštitut Slovenije, Lokalne/regionalne razvojne agencije, podjetja, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri energije, naravovarstvom, turistične agencije in hoteli, usmerjeni v zeleni turizem, podjetja za sortiranje in reciklažo odpadkov, podjetja za presojo okolice, podjetja za ekoremediacije ipd.
Študenti VSŠ programa Upravljanje podeželja in krajine se odločijo med različnimi delovišči, kot so: društva, ki se ukvarjajo s turizmom, konjeništvom ipd., kmetije, kmetije z ekološko ali integrirano pridelavo ter farme s primernimi mentorji, kmetijske zadruge, inštituti, kot je npr. Kmetijski inštitut Slovenije, javni zavodi, npr. Biotehniški center Naklo, Lokalne/regionalne razvojne agencije, Zavodi za turizem, Lokalne akcijske skupine (LAS) ipd.

Izkušnje študentov

Priprava čebeljih družin na zimsko obdobje in oskrba spomladi	Seznanite se s pripravo čebeljih družin na Gorenjskem, kot so opravila po zadnjem točenju medu, ureditev po zadnjih paši, zdravljenje čebeljih družin, zimsko krmljenje in pregled družin, jesensko-zimsko zatiranje varoje z oksalno kislino, delo čebelarja v zimskem času in spomladanska opravila pri čebelah.
Ocena biotske raznovrstnosti v poskusnem sadovnjaku	Projektno delo poteka v sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Seznanite se s koristnimi organizmi na območju sadovnjakov, opisi plenilcev (predatorjev), opisi škodljivih snovi v sadovnjaku, predstavljeni so ukrepi za vzdrževanje naravnega ravnovesja (integrirano varstvo, mehanski in biotski ukrepi, oskrba nasada ipd.) in ocena biotske raznovrstnosti v sadovnjaku.
Hoteli - zatočišča in domovanja za koristne organizme na domačem vrtu	Predstavljeno je projektno delo skupin študentov, ki so na domačih vrtovih postavile »hotele za koristne organizacije« in spremljale njihovo naseljenost. Izveste o gojenju z uporabo koristnih organizmov, poteku gradnje hotela za koristne organizacije, njihovih poselitvah in rastlinah, ki jih zasebno uporablja organizacija.
Ohranitev avtohtone narave	Študenti so raziskali razširjenost nekaterih invazivnih tujerodnih rastlin: kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), žlezova nedotika (Impatiens glandulifera) in japonski dresnik (Fallopia japonica). V celotnem vodotoku reke Kokre je bil naveden seznam omenjenih rastlin, ki so bile predstavljene, ter tudi načini odstranjevanja le-teh.