Raziskovalne naloge 2017/2018


Liza Komar, Luka Kopač, Ana Koselj (mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab): Ugotavljanje antibiotičnega delovanja zdravil s pretečenim rokom uporabe

Raziskovalna naloga je prejela srebrno priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.

 

Če antibiotikov ne zavržemo pravilno, povzročimo veliko škodo, saj se znajdejo v našem okolju, kjer vplivajo na mikrobiotsko stanje v naravi in postopoma omogočajo razviti bakterijam rezistentnost na določene antibiotike. V naši nalogi smo želeli ugotoviti učinkovitost delovanja antibiotikov (zdravil) še po tem, ko jim je potekel rok uporabe. Postavili smo hipotezo, da bo velika večina izbranih antibiotikov, kljub pretečenemu roku uporabe še vedno delovala. Za potrditev hipoteze smo z metodami izolacije izolirali bakterije do čistih kultur iz vode in zemlje, jih uspeli v laboratoriju gojiti, rodovno identificirati s pomočjo morfoloških in biokemijskih lastnosti ter opraviti difuzijske antibiograme 6-ih različnih antibiotikov, vsakega z 12-imi vzorci izoliranih bakterijskih kultur. Ugotovili smo, da je večina antibiotikov našega raziskovanja (Amoksiklav, Ospamox, Ospen, Hiconcil, Geomycin, Ciloxan) še vedno zaviralno učinkovala na rast in razmnoževanje bakterij iz okolja, kljub pretečenemu roku uporabe, kar še dodatno potrjuje dejstvo, da je potrebno zavestno poskrbeti za pravilno odlaganje antibiotičnih zdravil. Danes komunalne čistilne naprave niso sposobne prečistiti vsakršna nova zdravila, zato se ta lahko nenadzorovano preko komunalnih, predvsem pa bolnišničnih vod znajdejo v našem okolju. 




Nejc Ažman, Urban Kalan (mentorici: Marija Urankar, Marija Kalan): Nalet koruznega hrošča in poleganje koruze zaradi poškodb korenin

Raziskovalna naloga je prejela srebrno priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.

 

Z raziskovalno nalogo smo ugotavljali nalet koruznega hrošča in poleganje koruze v obliki gosjega vratu v odvisnosti od kolobarja. Raziskava je potekala od 27. 6. do 31. 8. 2017 na petih lokacijah na Gorenjskem (Stražišče, Lahovče, Žabnica, Rupa in Okroglo). S feromonskimi vabami smo spremljali nalet koruznega hrošča, ocenili poleglost koruze in pričakovani pridelek. Na vseh petih kmetijah smo s pomočjo zbirnih vlog AKTRP pridobili podatke o kolobarju. Na kmetijah so pridelovali hibride zrelostnega razreda 390–430. Skupno smo ujeli 10.608 koruznih hroščev, največ smo jih ujeli v Lahovčah – 3244, kjer sejejo koruzo tri leta zaporedoma na isti površini, najmanj v Žabnici – 1154, kjer koruzo pridelujejo v dvoletnem kolobarju. Število ujetih hroščev v Stražišču, na Okroglem in Rupi se je gibalo med tema vrednostima. Na vseh teh kmetijah koruzo sejejo v triletnem kolobarju s tem, da je koruza dve leti zaporedoma posejana na isti njivi. Ob zadnji meritvi naleta odraslega hrošča 31. 8. 2017 smo ugotavljali tudi poleglost koruze zaradi ličink. Izsledki so bili naslednji: v Lahovčah je bilo poleglih 40,6 % koruz, v Stražišču 44,0 %, v Žabnici 0,0%, na Rupi 18,0 % in na Okroglem 2,3 %. Ugotovili smo, da so poleg kolobarja pomembni tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na številčnost populacije ličink. Poleg ugotavljanja številčnosti ulova koruznega hrošča in ugotavljanja deleža koruze z gosjim vratom smo na opazovanih njivah ugotavljali tudi pričakovani pridelek koruze za silažo in delež koruznih storžev v razmerju med celo rastlino in storžem. Najožje razmerje 1,9 je bilo v Žabnici, 2,1 v Lahovčah, 2,3 na Rupi, 2,9 v Stražišču ter 3,0 na Okroglem.




Katja Oselj, Anita Štopfer (mentorica: Bernarda Božnar): Trajnostni razvoj Trbojskega jezera

Raziskovalna naloga je prejela srebrno priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti.

 

V raziskovalni nalogi Trajnostni razvoj Trbojskega jezera smo raziskali glavne značilnosti jezera. Predvsem so nas zanimale značilnosti naravnega okolja, razvoj družbe in gospodarstva na omenjenem območju. Umetno akumulacijsko jezero je spodbudilo razvoj turizma. Izdelali smo SWOT analizo in poiskali smernice za trajnostni razvoj, ki bi na eni strani razvijal turistični potencial, po drugi pa ne bi puščal negativnih posledic. Onesnažena voda Trbojskega jezera bi bila neprivlačna za aktivnosti na vodi, zato je skrb za kvaliteto vode zelo pomembna. Trbojsko jezero se nahaja na primerni lokaciji, ki je primerna za gostinsko in rekreativno dejavnost. V prihodnosti bi lahko sedanjo ponudbo še nadgradili, vendar bi morala ostati v okvirih zelenega turizma. Priložnosti, ki jih ponuja jezero, so razni vodni športi, vodne učne poti, vodeno opazovanje ptic in še več gostinskih ponudb, saj jezero privablja vedno več ljudi. 




Eva Urbanc, Ajda Troha (mentorica: Tadeja Polajnar): Vpliv krme na kemijsko in mikrobiološko sestavo ter tehnološko kakovost mleka

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Naklem.

 

Mleko ima zaradi svoje hranilne sestave pomembno vlogo v zdravi uravnoteženi prehrani. Na kemijsko, mikrobiološko in tehnološko kakovost mleka vpliva več različnih dejavnikov, med katerimi je zelo pomembna sestava krme. V želji po pridelavi čim bolj naravnih živil se je na trgu pojavilo tudi seneno mleko, ki predstavlja korak naprej v ekološki prireji. Seneno mleko je mleko živali, ki niso krmljene s silažo. Raziskovali sva, kako krma vpliva na kemijske, mikrobiološke in tehnološke parametre mleka. Primerjali sva dva različna vzorca mleka: senenega in silažnega. Zaznali sva razliko v količini maščob v korist senenega mleka in povečano vrednost skupnega števila bakterij, kvasovk, plesni, koliformnih bakterij in klostridijev v silažnem mleku. Seneno mleko je torej zaradi svoje kakovosti upravičeno do zanimanja tako pridelovalcev kot potrošnikov. 




Ines Šavli, Valentina Mihevc (mentorici: Andreja Ahčin, Marta Skoberne): Kako dijaki sprejemajo generacije in se od njih poslavljajo?

Raziskovalna naloga je prejela bronasto priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v Naklem.

 

Na srednji šoli BC Naklo so dijaki razvili poseben način sprejemanja novih ter poslavljanja zaključnih generacij. Z metodo raziskovanja arhivskih virov in intervjujev učiteljev ter bivših dijakov sva se pozanimali o poteku običajev ter pripravah nanj. Največji pomen imajo sprejem prvih letnikov, postavitev mlajev, predaja ključa naslednji generaciji ter zasaditev drevesa. Ko so se dijaki poslavljali s šole, so hoteli na njej pustiti sled. Zaključna generacija 2006/2007 se je tako odločila za zasaditev drevesa ter kulturni sprejem prvih letnikov, saj na prejšnji šoli v Kranju za to ni bilo prostora. Leta 2007/2008 se je zaključna generacija odločila za postavitev mlajev. Takrat je mlaje postavila mlajša generacija starejši kot za slovo od šole. Še isto leto pa so se odločili tudi za zasaditev drevesa v takrat imenovan Brezov drevored. Raziskovali sva s pregledovanjem arhivskega gradiva. Pobrskali sva med šolskimi vodniki, v katerih so navedeni razredi z razrednikom, šolskimi časopisi Mlade brazde, v katerih so opisani dogodki, ki so se dogajali v tekočem letu. Informacije pa sva iskali tudi v šolski kroniki učiteljice Marte Skoberne. V arhivih sva pridobili le določene podatke, zato sva se odločili, da povprašava še nekdanje dijake. Stopili sva v stik z njimi in jih povprašali o običajih.




Nataša Gabor, Klara Jeretina, Tajda Rehberger (mentorica: dr. Nataša Šink): Primerjava treh rastnih substratov in dodatkov za zadrževanje vlage v substratu

V nalogi smo ugotavljali vpliv izbire rastnega substrata in vpliv dodatka za zadrževanje vlage (agrogel in zelene kocke) substratu na rast in razvoj rastlin, na ohranjanje vlage v substartu ter na pH in temperaturo substrata. Ugotovili smo, da je najboljši dodatek za rast rastlin agrogel. Ohranja vlago, ko jo rastlinam zmanjka jim jo odda, koreninski sistem je najbolj razvit, prav tako pa je pridelek največji. Zelene kocke vlago tudi dobro zadržujejo, je pa malo težav z oddajanjem vlage, ko jo rastline potrebujejo. Univerzalni substrati so za gojenje rastlin primerni, so prilagojeni za določene skupine rastlin, čista šota kot rastni substrat pa je manj primerna. Bolj je primerna za mešanje v substrat.




Janez Rakovec, Miha Štular, Kristjan Kropivšek (mentorica: Mojca Logar): S klikom do domačih dobrot

Trije sošolci, ki obiskujemo četrti letnik programa kmetijsko-podjetniški tehnik na BC Naklo, smo se odločili, da združimo obstoječo ponudbo kmetij, od koder prihajamo. Mesne in mlečne izdelke ter nekaj poljščin smo ponudili v prodajo kolektivu BC Naklo. Pripravili smo spletno naročilo in izdelke na vsakih 14 dni prinesli zaposlenim v njihove kabinete. Način prodaje se je izkazal za zelo uspešnega tako za ponudnike kot tudi za kupce. Kupci so dobili kakovostno lokalno pridelano hrano, ne da bi odprli vrata trgovine, sošolci pa smo ob rednem obiskovanju šole prodali kar lepo količino naših produktov.




Katarina Jenko, Helena Grmek, Janez Suhadolnik (mentorica: Ana Kavčič): Prepoznavanje stročnic

V šolskem letu 2017/2018 smo v vseh programih Biotehniškega centra Naklo – Srednja šola izvedli anketo, na katero je odgovarjalo 742 dijakov. Zanimalo nas je njihovo prepoznavanje semen stročnic (čičerika, soja, leča, bob, grah, fižol) in prepoznavanje rastlin (soja, nizki fižol, visoki fižol, grah, leča, bob in arašid). Postavili smo šest hipotez, pet od njih smo jih potrdili, eno pa zavrgli. Glede na dobljene rezultate lahko rečemo, da nekatere stročnice poznamo bolj kot druge.