Instagram Facebook Google+ Linkedin Kontakt

Inovativna pedagogika


PodvigInovativna pedagogika | Trajnostna mobilnost | Likovna razstave izven BC Naklo |Pozdrav pomladi




ŠPORTNE IGRE S SLEPIMI IN SLABOVIDNIMI

V soboto, 25.9.2021 smo imeli poseben športni dan. Na druženje ob športnih igrah so nas povabili slepi in slabovidni. Na Okroglem (to je v občini Naklo) imajo posestvo, ki jim ga je zapustil Tomo Zupan. Pokazali so nam, kako je hoditi z belo palico in kaj njim pomeni bela palica. Igrali smo showdown – namizni tenis za slepe, pikado za slepe, predajali smo se plesu z zaprtimi očmi. Dobili smo povsem nove izkušnje, pokukali smo, kako je če si drugačen.

Namizni tenis za slepe -  kako hitro so udarjali žogo. Žoga je zvočna, prostor je ograjen. Udarci so tako močni in žoga potuje s tako veliko hitrostjo, da mi je zajelo sapo. Nisem mogel verjeti, da je to mogoče. V tej kategoriji tekmujejo na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah (para olimpijskih igrah). Naša reprezentanca je zelo uspešna. Več o tem si lahko preberete na spodnji povezavi.   Aleksander

https://www.zsis.si/portfolio-items/showdown/

 

Prvič sem imela v rokah belo palico za slepe. Težko si  predstavljamo, kako se je gibati med množico ljudi z belo palico. Spoznala sem nekaj novega. Maja

Naš uporabnik je imel psa vodnika. Psa vodnika za slepe in slabovidne vzgajajo od malih nog. Že v leglu gledajo, kateri mladič je bolj miren. Slabovidna oseba odda vlogo – prošnjo za psa vodnika. Posebna komisija pride pogledat, če ima kandidat ustrezne pogoje za sobivanje s psom. Psa vzgajajo – trenirajo posebej. Ko je pes dovolj poslušen in naučen, sledi skupni trening z bodočim lastnikom in uporabnikom  - s slepo ali slabovidno osebo. Pes slabovidnim  pomaga pri vsakodnevnih opravkih, kako kam prit - na cesti, pri srečevanju z ljudmi, v ustanovah. Seveda pa je tudi njihov družabnik. Ko je pes skupaj s svojim uporabnikom, ga ne smemo božati, ker je v službi. Ko je lastnik dovolil, se je pes prepustil razvajanju, tako kot vsak kosmatinec. Peter

Spoznala sem, da je največja slepota nevednost. Ni problem, če ne vidiš, problem je, če nimaš interesa, se ne zanimaš, nimaš motivacije. Slepi se izobražujejo, so aktivni, zaključijo fakulteto,  naredijo doktorat. Sanja nam je pripovedovala, kako se je spopadala z matematičnimi kotnimi funkcijami v gimnaziji. Je popolnoma slepa. Uspešno je maturirala, magistrirala in je predsednica Zveze slepih in slabovidnih območne enote Celje. Ob njenem pripovedovanju sem se zamislila. Petra

Pokazali so nam, kako deluje računalnik za slepe. Ima posebno napravo v brajevi pisavi, s katero pišejo in berejo. V računalniku lahko klikne zvok in besedilo se namesto da ga bereš, sliši. Zvočni posnetek pohitrijo. Bralec je tako hitro bral, da nisem ničesar razumela, oni pa so vse vedeli, kaj govori. Govorec je bil Anglež, tako se je vse skupaj slišalo zelo hitro in težko razumljivo. Za nas. Slepi so v trenutku vedeli za kaj se gre. Polepšali so mi dan. Maša




Likovna umetnost

Likovna umetnost je na BC Naklo močno razvita in ustvarjalna dejavnost. O tem so objavili  članek v Gorenjskem glasu, 14.9.2021.





RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠOLSKEM LETU 2019/20


Dokazovanje antimikotičnega delovanja vodnih ekstraktov na kvasovko Candida albicans

Avtorice: Lara Markelj, Neža Perko, Maša Repinc

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

Za nalogo so avtorice in mentorica prejeli srebrno priznanje na Gibanju znanost mladini in Krkino nagrado.

 

Candida albicans (C. albicans) je gliva kvasovka, ki pri človeku povzroča mikoze oziroma glivične okužbe. C. albicans je del naše naravne mikrobiote, nahaja se v ustni votlini, sluznicah trebušne votline in spolovil, vendar vpliv različnih dejavnikov, največkrat padec odpornosti, lahko poruši ravnovesje v našem telesu in število teh oportunističnih gliv naraste. Tako lahko postanejo zajedavske in praviloma še bolj oslabijo naš imunski sistem in lahko napadejo tudi respiratorne organe.

Glavni namen raziskovalne naloge je sestaviti čim ugodnejše gojišče za uspešno kultivacijo C. albicans in s pomočjo difuzijskega antibiograma odkriti različne antimikotične učinkovine, ki naj bi zaviralno delovale na rast glive C. albicans.

Praktični del smo pričeli s pridobivanjem brisov sluznic ustnih votlin oseb, ki naj bi trpele za kandidozo. Vzorce smo nato prenašali na različno pripravljena sestavljena gojišča, kajti poleg izoliranja čiste kulture, so nas zanimali tudi vplivi različnih gojišč in različnih spodbujevalcev rasti (kave in mleka) na uspešnejšo razrast C. albicans. Opravili smo tudi pregled morfoloških značilnosti kolonij C. albicans in identifikacijo le te s pomočjo klaisčnih identifikacijskih morfoloških in biokemijskih metod (katalazni test, enostavno barvanje z metilenskim modrilom in mikroskopiranje). Z metodo difuzijskega antibiograma smo ugotavljali antimikotično delovanje treh potencialnih učinkovin, ki naj bi zavirale rast kandide, perkolata grenivkinih pešk, perkolata zelenega čaja ter ekstrakta domačega propolisa. Dilucijski antibiogram smo izvajali na PDA gojišču z dodatkom krvi in antibiotika. Ugotovili smo, da perkolat zelenega čaja ni zaviral rast kandide. Zaviralen učinek je bil prisoten pri ekstraktu grenivkinih pešk, največji pa pri propolisu, pri katerem so bile inhibicijske cone največje.


Konkurenčnost probiotičnih sevov rodu Bacillusna patogeno črevesno bakterijo Escherichia coli

Avtorice: Nika Drinovec, Maruša Godler, Lara Ropič Bizjak

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

Za nalogo so avtorice in mentorica prejeli srebrno priznanje na Gibanju znanost mladini.

 

V našem črevesju najdemo raznovrstno mikrofloro, ugodne kot škodljive mikroorganizme. Med ugodnimi bakterijami spadajo tudi probiotiki oziroma probiotične bakterije, ki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, sintetizirajo vitamine, aminokisline in maščobne kisline, skrbijo za peristaltiko in preprečujejo naselitev patogenim mikroorganizmom v črevesju. Poleg našega črevesja, jih najdemo v mlečnih izdelkih, prehranskih dodatkih, v še večjih količinah pa skoncentrirane v probiotičnih zdravilih. Probiotiki podpirajo razvoj in delovanje našega imunskega sistema. Sintetizirajo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. V raziskovalni nalogi smo preučevali ali bi lahko probiotike uporabljali kot vzporednica antibiotikom, v smislu zaviranja rasti in razmnoževanja patogenih mikroorganizmov kot sta lahko Escherichia coli (E. coli) in Salmonella typhi. To vprašanje je bilo povod naši raziskovalni nalogi. Najprej smo izolirali E. coli iz hlevskega gnoja (bakterije rodu Salmonella nam ni uspelo izolirati) in jo namnožili na optimalnem gojišču za rast– EMB gojišču. Probiotične seve Bacillus smo pridobili iz kapsul MegaSporeBiotic. V raziskovanju smo se posvetili iskanju in pripravi pravega, najugodnejšega gojišča za ugotavljanje konkurenčnosti, na katerem uspevajo tako bakterije E. coli kot probiotični rod Bacillus (Bacillus licheniformis, Bacillus coagulans, Bacillus indicus HU36, Bacillus subtilis HU58, Bacillus clausli). Ugotovili smo, da z mešanjem EMB in CBL gojišč, dobimo zelo ugodne razmere za rast in razmnoževanje obeh vrst kultur. Kulture smo po uspešni izolaciji do čistih kultur, aseptično prenesli na gojišča paralelk v približno enakem razmerju, kot jih najdemo v naravnem okolju. V času inkubacije smo na dva dni opazovali razrast obeh kultur. Ugotovili smo, da probiotiki rodu Bacillus lahko delujejo zaviralno na E. coli, torej inhibirajo rast le teh v ugodnih razmerah patogenih bakterij in s tem preprečujejo njihovo večjo razrast in posledično povzročanje bolezni.


Mikrobiološka analiza športnih bidonov

Avtorji: Nejc Bucalo, Ambrož Gantar, Cene Hafner

Mentorica: mag. Marjetka Kastelic Švab

 

V današnjem času ima skoraj vsaka oseba za pitje pri sebi steklenico, plastenko ali bidon, ki je namenjen za vsakdanjo uporabo. Ljudje se ne zavedamo kaj vse se lahko naseli v naše plastenke v primeru, da je po uporabi ne očistimo dovolj temeljito in kako je to lahko nevarno. Zelo hitro lahko zbolimo, ne vede kaj je vzrok za to.

Z raziskovalno nalogo smo želeli ugotoviti ali je v uporabljenih bidonih prisoten kakšen patogen mikroorganizem, ki bi potencialno lahko ogrožal posameznikovo zdravje in kako bi se ga lahko na čim bolj preprost način znebili.

V raziskovalni nalogi smo se odločili, da bomo uporabili za vzorčne primere športne bidone, ki jih uporabljajo pri hokeju in ragbiju. Vseh vzorčnih bidonov je bilo skupaj dvajset. V nekaterih bidonih je bila vedno natočena in izpita le voda, v drugih pa tudi sladke pijače in celo proteinsko bogati napitki. Z raznovrstnostjo izbire športnih bidonov smo želeli dokazati prisotnost različnih mikrobnih kultur.

Pri delu je bilo izvedeno veliko mikrobioloških laboratorijskih tehnik: aseptično delo, odvzem vzorca, vzorčenje z izpirki, izolacija in gojenje kulture, pipetiranje, tehtanje, priprava gojišč, tehnika difuzijskega antibiograma, katera je bila uporabljena za določanje občutljivosti vzorčne kulture na potencialno zaviralne snovi.

Na koncu smo prišli do ugotovitev, da na plesni iz rodov Aspergillus, Penicillium in Phoma najbolj zaviralno deluje alkoholni kis. Jabolčni kis je zaviral rast rodov Phoma in Penicillium, medtem ko je 40 % etanol zavrl le rod Aspergillus. Ekstrakt jabolčnih pešk in citronska kislina nista zavirala rasti nobene plesni.


Obdelava mlekarskih odpadnih vod z algami

Avtorica: Klara Žos

Mentor: Borut Lazar

Za nalogo sta avtorica in mentor prejela Krkino nagrado.

 

Zaradi pospešenega gospodarskega razvoja v zadnjih letih vedno več materialov in surovin pristane v okolju v obliki odpadnih snovi. Med slednje spadajo tudi odpadne vode. Mlekarske odpadne vode vsebujejo visoke koncentracije organskih in anorganskih snovi, ki lahko ob izpustu v naravni ekosistem porušijo njegovo ravnovesje.

V raziskavi sem preučevala, kako lahko z uporabo algnih tehnologij razbremenimo mlekarske odpadne vode. Ugotovila sem, da alge učinkovito znižajo količino fosfatov, amonij pa v procesu nitrifikacije pretvorijo v nitrate in nitrite.

Tehnike čiščenja mlekarskih in drugih odpadnih vod bi lahko tako z izboljšanjem njihove učinkovitosti uporabljali širše. Na ta način bi manj obremenjevali okolje, alge pa so tudi uporabna izhodna surovina za industrijske ali druge procese, tudi za proizvodnjo biogoriv.


Vpliv sirotkinega proteina na prirast biomase kefirnih zrn

Avtorice: Anja Kozjek, Ana Jenc, Janja Sikošek

Mentorica: Tadeja Polajnar

 

V nalogi so predstavljeni izsledki raziskave vpliva sirotkinega proteina na prirast biomase kefirnih zrn. Poskus je bil izveden z dvema različnima koncentracijama sirotkinega proteina 2 in 6 % (5 g predstavlja 2 %, 15 g predstavlja 6 %) v dveh različnih vrstah mleka (1,5 in 3,5 % m. m.). Fermentacija je bila ponovljena večkrat, pri tem pa je bila spremljana masa kefirnih zrn, število mlečnokislinskih bakterij, kvasovk ter sprememba pH in kislinske stopnje po Soxhlet-Henklu med mlečnokislinsko fermentacijo.

Največji prirast mase kefirnih zrn je bil dosežen pri fermentaciji delno posnetega mleka z 1,5 % m. m. z dodatkom (2 %) sirotkinih beljakovin. Sledil je prirast mase kefirnih zrn pri fermentaciji mleka z enako količino maščobe in z dodanimi (6 %) beljakovinami.

Največje povečanje količine mlečnokislinskih bakterij je bilo zabeleženo pri fermentaciji delno posnetega mleka (1,5 % m. m.) z dodanima 2 % sirotkinih beljakovin. Največje povečanje kvasovk pa pri fermentaciji polnomastnega mleka (3,5 % m. m.) s 6 % sirotkinih beljakovin. Torej je skupno število mikroorganizmov v kefirnem zrnu naraslo, nekje na račun mlečnokislinskih bakterij, nekje pa na račun kvasovk. Iz tega je moč sklepati, da se mlečnokislinske bakterije razmnožujejo intenzivnejše v okolju z manj maščobe (1,5 % m. m.) in z manjšo koncentracijo sirotkinih beljakovin (2 %). Kvasovke pa se intenzivneje razmnožujejo v okolju z več maščobe (3,5 % m. m.) in višjo koncentracijo sirotkinih beljakovin (6 %).

Z opazovanjem spreminjanja pH-vrednosti je bilo dokazano, da je najbolj intenzivna fermentacija potekla pri vzorcu 1,5 % m. m. z dodanima 2 % sirotkinih beljakovin, glede na spremembo kislinske stopnje pa pri vzorcu 1,5 % m. m. in 6 % dodatka sirotkinih beljakovin.


Socializacija otrok v vrtcu

Avtorica: Ema Primožič

Mentor: Andraž Kalamar

 

Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kakšen je vpliv vrtca na otrokovo socializacijo. Ob podrobnejši opredelitvi vseh treh stopenj socializacije teoretični del vključuje tudi glavno razlikovanje med vzgojo in socializacijo, pojasnjuje pojem predšolska vzgoja in prikazuje razvoj le-te na Slovenskem. Ugotoviti sem želela tudi, kakšna je vloga staršev in vzgojiteljev pri enem od pomembnejših dejavnikov socializacije, tj. igri, kolikšen je pomen športnih dejavnosti v vrtcu in vpliv okolice, igre in vzgojiteljev na otrokovo socializacijo. V raziskovalnem delu je uporabljena metoda intervjuja in anketiranja. Intervjuvala sem diplomirani vzgojiteljici iz zasebnega in javnega vrtca, Nežo Črljenec in Niko Arnolj, ankete pa so izpolnjevali starši, ki imajo otroke v vrtcu Agata v Poljanah. Ugotoviti sem želela, ali je otrok v vrtcu vedno več; je po mnenju staršev najboljši dejavnik socializacije v vrtcu igra; ali se otroci, ki so bili v vrtcu, lažje in hitreje socializirajo kot tisti, ki v vrtec niso bili vključeni; ali starši pri otrokovem razvoju v ospredje postavljajo disciplino in kolikšno vlogo pripisujejo vzgojiteljevi prilagodljivosti, komunikativnosti in strogosti.


Glasba na Slovenskem

Avtor: Matic Leskovec

Mentor: Andraž Kalamar

 

Kaj je tisto, kar vsako družbo ohranja, jo neguje, razvija in dela posebno? Vsi najprej pomislimo na jezik in kulturo, med katero spada tudi glasba.

Ker se mi zdi, da velikokrat pozabimo na svojo avtohtono glasbo, sem v tej nalogi raziskal razvoj slovenske glasbe – od takrat, ko na naših tleh še ni bilo Slovencev in do danes. V vsakem obdobju je bilo moje vprašanje tudi, kako je takratna glasba vplivala na razvoj človeka, njegove osebnosti in socializacije.

Slovenska glasba je namreč sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana s sosednjimi državami, torej lahko rečem, da je naša glasba nekakšna mešanica glasbe sosednjih držav s svojimi značilnostmi.

Prek ankete sem ugotavljal, kako, predvsem mladi, poznamo slovensko glasbo in kaj pomeni za narodov in osebni razvoj. Z opravljenima intervjujema pa sem izvedel, kako poklicni glasbeniki razmišljajo o naši narodni glasbi.


Proizvodnja električne energije z uporabo biokulture

Avtorja: Lucija Dolžan, Matej Zupan

Mentor: Jure Ausec

Za nalogo sta avtorja in mentor prejeli srebrno priznanje na Gibanju znanost mladini.

 

V literaturi najdemo številne zapise o možnosti izkoriščanja biokultur za pridobivanje električne energije. Med mnogimi opisi poskusov, ki sva jih preizkusila tudi sama, sva opazila kar nekaj možnosti za izboljšave, zato sva se odločila analizirati delovanje pri različnih parametrih in jih čim bolj optimizirati.

Analizirala sva tako mikrobiološke dejavnike kot tudi fizikalne, ki vplivajo na delovanje izbrane biokulture in proizvodnjo električne energije. Spopadala sva se z mnogimi vprašanji, na katera sva si pomagala odgovoriti s številnimi eksperimenti. Odkrila sva optimalne parametre in jih uporabila za proizvodnjo električne energije, s katero sva uspela pognati elektronske komponente. Na koncu sva preračunala še finančno plat poskusa ter zapisala zaključke.




GEOGRAFIJA


Prof. Bernarda Božnar je v šolskem letu 2019/20 pri pouku geografije sodelovala v projektu e-twinning. Z razredom 2.M so izdelali projektne naloge, kako je lahko civilna iniciativa aktivna v lokalni skupnosti. Dijaki so bili razdeljeni v skupine in so izdelali naloge s predlogi, kako bi lahko lokalno skupnost oživili, spremenili, dopolnil….

Več o tem si lahko preberete na spletni strani:

https://padlet.com/bernarda_boznar_bb/j9hy2iohpsc9agmo

 

 

Razred 2.L je sodeloval z dijaki iz Turčije, Japonske, Etiopije in Rusije pri komentiranju časopisnih člankov ali snemanju kratih filmov o perečih problemih v tamkajšnjih deželah.  

Več o tem si lahko pogledate ne spletni povezavi:

https://fr.padlet.com/christine_t_gail/ovhgr5xfb9bk




KMETIJSTVO


Pri strokovnem predmetu kmetijstvo sta prof. Urška Kleč in dr. Nataša Šink izvedli aktivnosti v okviru projekta Alp4nats. Dijaki so v sedmih skupinah izdelali seminarske naloge o perečih problemih mladin v območju Alp:

·         lokalni pridelki in izdelki

·         razvoj turizma, intenzivno kmetijstvo oz.  ekološko kmetijstvo

·         mladi prevzemniki kmetij

·         mleko in mlečni izdelki 

·         sobivanje z velikimi zvermi

·         gnojila, pesticidi

·         problematika vode v kmetijstvu

Izdelki so pričujoče naloge objavljene v e-učilnici.






ZGODOVINA


Strokovni članek VEČ KOT ČEBELARJENJE

Naše primere dobre prakse objavljamo v strokovnih revijah. Članek govori o projektnem delu na področju zgodovine, biologije, kemije, likovne umetnosti, geografije, angleščine, nemščine. Je primer odlične prakse, kjer se pouk izvaja problemsko, medpredmetno, timsko v narodnostno mešanih slupinah, pa še kaj...



Strokovni članek BREZČASNA SPOROČILA

Članek govori o brezčasnih sporočilih, ki jih srečujemo pri pouku zgodovine, slovenščine, likovne umetnosti, filozofije...

Predstavljen je nabor sedemdesetih frazemov, ki jih dijaki predstavijo na svoj inovativen in ustvarjalen način. Nastajajo likona dela, filmi, gledališke predstave, družabne igre... Vse skupaj je zabavno, znanje, ki ga dijaki pridobijo pa je trajenjše. Lahko bi rekli, da je to znanje za življenje...



Intervju - kako so živeli v Jugoslaviji?

Vsi dijaki v tretjem letniku gimnazije izdelajo intervju Kako so živeli v Jugoslaviji. Izdelan je vprašalnik in poiskati morajo primerno osebo s katero opravijo pogovor. Običajno so to njihovi sorodniki, ki se ob vprašanjih zelo razgovorijo. Albumi, predmeti in slike oživijo. Tako učenje je medgeneracijsko, inovativno, izkustveno, medpredmetno, ustvarjalno in še kaj. Starejši radi povedo, mlajši pa jih tokrat morajo poslušati in tudi zapisati njihove pripovedi.   Prilagam nekaj primerov intervjujev, ki so jih v šolskem letu 2019/20 naredili dijaki 3.L in 3.M pri pouku zgodovine.





MAPA UČNIH DOSEŽKOV


Pri pouku prisihologije dijaki tretjega letnika gmnazijskega programa intenzivno in sistematično izdelujejo mapo učnih dosežkov. Osnovna vsebina KARIERNE MAPE je objavjena na šolski spletni strani

http://www.bc-naklo.si/srednja-sola-in-gimnazija/gimnazija/dejavnosti/karierna-mapa/.

Izpolnjena mapa je pogoj za prijavo dijaka na mednarodne izmenjave. Pri pouku psihologije se z dr. Barbaro Debeljak Rus ukvarjajo s predstavitvijo svojih dosežkov, kako izdelati evropass, kako se predstaviti, kaj zbirati in poudariti... Vskao leto izvedemo natečaj za najbolje urejeno mapo učnih dosežkov. Zmagovalec se lahko udeleži nagradnega šolskega izleta. Prilagamo zmagovalno mapo dijakinje gimnazijeskega programa v šolskem letu 2019/20.





ŠOLSKI PULOVERJI


O enotnih šolskih puloverjih smo razmišljali že dlje časa. Projekt PODVIG nas je dokončno opogumil k temu dejanju. V okviru dijaške skupnosti smo izvedli natečaj za  oblikovanje znaka, ki bo predstavljal potisk na hrbtni strani. Zmagovalni prispevek je oblikovala dijakinja Ana Poklukar iz razreda 4.Č. Znak predstavlja vse strokovne programe na našem centru – kmetijstvo, hortikulturo, živilstvo, naravovarstvo in strokovno gimnazijo. Pulover s kapuco je svetlo sive barve, dvostranski potisk pa je temno zelene barve. Spredaj je znak centra, zadaj pa so v spiralo umeščeni znaki, ki predstavljajo našo raznolikost in strokovno usmerjenost. Spirala pomeni priložnost za nadaljevanje in dodajanje novih programov.

 

Dijaki so izbrali puloverje s kapuco, zaposleni pa jopice na zadrgo. Naše nove tekstilne izdelke vsi, tako dijaki kot zaposleni zelo radi nosimo.