Informacije v slovenščini


Informacije o integralni ekonomiji ter o konferenci v slovenščini

1.        mednarodna konferenca o INTEGRALNEM ZELENEM GOSPODARSTVU:

v Sloveniji, 17.–19. septembra 2013

Integralna ekonomija avtorjev prof. Ronnieja Lessema in prof. Alexandra Schiefferja predstavlja holističen model, ki gradi na številnih praktičnih in v globaliziranem svetu uspešnih trajnostnih modelih gospodarstva, je povezovalna v smislu transdisciplinarnosti in transkulturnosti ter spodbuja k sodelovanju in gradnji vključujoče skupnosti. Razvila sta jo v okviru Centra za integralni razvoj Trans4m v Ženevi.

Spomladanskemu oblikovanju Državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo je v času od 21. do 24. maja sledil obisk prof. Ronnieja Lessema, soavtorja integralne ekonomije, s petimi posveti v Ljubljani, Mariboru in Naklem pri Kranju. Posvete je v sodelovanju z več partnerji organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Video predavanja z dveh posvetov (Ljubljana, Naklo) so skupaj z vsemi predstavitvami v ppt dostopna na VideoLectures.Net.

Na majskih posvetih je prof. Lessem predstavil novo teorijo integralne ekonomije, prikazal svetovno uspešne primere integralnega gospodarstva in analiziral možnosti za implementacijo tega novega modela v Sloveniji. Na podlagi obiska v Sloveniji je v sodelovanju s soavtorjem integralne ekonomije prof. Alexandrom Schiefferjem nato pripravil poročilo – vizijo TOWARDS AN INTEGRAL GREEN SLOVENIAN ECONOMY: IGSE (predlog za Integralno zeleno slovensko gospodarstvo), ki je objavljeno na spletni strani Centra za integralni razvoj Trans4m. Več virov za preučevanje integralne ekonomije, vključno z video predstavitvami svetovno priznanih modelov integralne ekonomije, pa je mogoče najti na tej spletni strani: INTEGRAL ECONOMY AND INTEGRAL SOCIETY: USEFUL LINKS. Kratka predstavitev integralne ekonomije v povezavi s potenciali Slovenije je v dodatku v nadaljevanju.

Koncept integralnega zelenega gospodarstva je delno že vključen v osnutke programskih dokumentov Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020 (na primer v osnutek Partnerskega sporazuma, ki je bil julija posredovan Evropski komisiji). Informacije o teh predlogih lahko na željo tudi posredujem (kontakt: darja.picigaping@gmailpong.com). Seveda pa bo od nadaljnje podpore odvisno, ali bodo našli ustrezno mesto v končnih dokumentih razvojnega načrtovanja, kar bi omogočilo, da postane  Slovenija pilotna, v svetovnem merilu prva država integralnega zelenega gospodarstva.

Naslednji pomemben dogodek bo prva mednarodna konferenca INTEGRAL GREEN ECONOMY FOR A BETTER WORLD, ki bo potekala v Mariboru (17.-18.9.) in Naklem pri Kranju (19.9.). Glavna organizatorja sta Biotehniški center Naklo in center Trans4m, ob pomoči številnih soorganizatorjev in podpornikov ter v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Informacije in registracija: BC Naklo. 

Prisrčno vabljeni, tako na konferenco kot k sodelovanju pri operacionalizaciji predlogov za Integralno zeleno Slovenijo!

Dr. Darja Piciga, predsednica organizacijskega odbora konference

 

Kratka predstavitev integralne ekonomije v povezavi s potenciali Slovenije

Sodobna ekonomija je neuspešna, in tako tudi gospodarski razvoj. Kriza, s katero se danes sooča Evropa, je posledica specifičnega ekonomskega pristopa, ki je kombinacija anglo-saksonskega in nemškega ekonomskega modela. Pokazalo se je, da ta ekonomski model ne deluje v južni in zlasti jugovzhodni Evropi, številne težave pa se kažejo tudi v zahodni in severni Evropi. »Spodleteli« izključno varčevalni pristop še zaostruje spiralo krize in poslabšuje življenje, varnost in standard velikega števila ljudi - eden od najbolj očitnih dokazov je izjemno veliko število brezposelnih, zlasti med mladimi.

V preteklih desetletjih se je razvil sklop raznolikih ekonomskih razmišljanj in praks, drugačnih od močno prevladujoče paradigme. V okviru integralnega preučevanja jih je mogoče razvrstiti v štiri ekonomske pristope: na skupnosti temelječa samozadostnost, razvojna ekonomija, ki izhaja iz kulture, na znanju temelječe socialno gospodarstvo in življenjsko gospodarstvo, temelječe na naravi. Vsi modeli integralnega gospodarstva pa temeljijo na etiki, moralnem ekonomskem jedru, iz katerega črpajo navdih za svoj razvoj. Med najbolj celostne primere te nove ekonomske paradigme sodi biodinamsko podjetje – skupnost SEKEM, cvetoča oaza sredi egiptovske puščave:

http://www.youtube.com/watch?v=5zzRtFCvI0I.

Prvi, južni pristop, je samozadostno gospodarstvo. Trans4m je skupaj z afriškimi kolegi v Zimbabveju izpeljal velik projekt, ki je vključeval 300.000 ljudi. Ti ljudje nimajo delovnih mest, pač pa imajo sredstva za preživljanje (livelihood) - tam skupnost temelji na blagovni menjavi. Vsi ti ljudje so včasih stradali, danes pa so samozadostni in imajo istočasno gledališče, poezijo in druge umetnosti. Preživetje ljudi tako ne temelji na nacionalnih valutah, s katerimi so plačani za delo, ampak na skupnostnih valutah, s katerimi se spodbuja lokalne aktivnosti.

Tudi v Evropi in Latinski Ameriki je čedalje več skupnostnih in alternativnih valut (community currency), ki so se razvile v podporo taki samozadostnosti. Seveda imamo primere gospodarstva, ki poudarja samozadostnost, tudi v Sloveniji in sosednjih deželah: npr. zadrugi Jarina in Dobrina (samooskrba s hrano), ali pa na področju energetske samooskrbe: razvojni model občine Šentrupert na Dolenjskem in Sloveniji bližnja občina Güssing v Burgenlandu, Avstrija. Na področju samooskrbe s hrano, zlasti ekološko, so v zadnjih letih v Sloveniji nastala prava gibanja, kot so EKOCI, Varuhi semen, Zeleni krog, Urbane brazde, …

Odličen primer južnega pristopa je Grameen, banka za mikrokredite, ki jo je ustanovil bangladeški ekonomist dr. Muhammad Yunus in bil za svoje življenjsko delo nagrajen z Nobelovo nagrado: http://www.youtube.com/watch?v=TPk2gRuIdj0.

Drugi pristop je razvojno gospodarstvo, ki nadgrajuje lastno kulturo. Potrebno je razvijati gospodarstvo, ki ustreza lokalni/nacionalni kulturi. Primer je Sarvodaya iz Šrilanke, kjer je 15 tisoč vasi razvilo gospodarstvo na osnovi budizma: http://www.youtube.com/watch?v=YeFZgexvVUc&feature=share.

Ta pristop se deloma kaže v razvoju modelov trajnostnega turizma, ki vključujejo kulturno dediščino, kot sta Solčavsko – Harmonija treh dolin, ali Krajinski park Sečoveljske soline, ter trajnostnega lokalnega razvoja, kot pri občini Šentrupert (kozolci). Med povezovalci nacionalne kulture in duhovnosti, ki lahko navdihujejo integralni razvoj Slovenije in hkrati delujejo globalno, posebno mesto zavzema Marko Pogačnik. Pristop razvojnega gospodarstva najdemo tudi pri Biotehniškem centru Naklo.

V razvojnem gospodarstvu ima pomembno vlogo civilna družba.

Tretji pristop je socialno gospodarstvo, pri katerem ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj dejavnosti. Strokovne analize za EU kažejo, da socialno podjetništvo, ki deluje po načelih demokratičnega odločanja in solidarnosti, med drugim odlikujejo odpornost na tržne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Socialna podjetja imajo v Evropi že več desetletno tradicijo uspešnega delovanja, zadruge in vaške/pašne skupnosti na primer preko 100 let. Socialna podjetja in delavsko delničarstvo niso nobeni relikti komunizma ali socialne države, ki naj bi v kratkem propadla. Še zlasti pa se lahko učimo od svetovno priznanega modela integralne ekonomije in socialnega podjetništva, kooperative Mondragon iz Baskije v Španiji:  http://www.youtube.com/watch?v=NORmQ8zaL1c.

V Sloveniji gre omeniti projekt Tekstilnica Zadruge Dobrote na Koroškem, potencialno prodoren model pa najdemo pri Gorenju.

Četrti pristop pa je življenjsko gospodarstvo (living economy), ki je blizu pojmu zelenega gospodarstva. Več primerov dobrih praks najdemo v ZDA (npr. Interface Carpets: http://www.youtube.com/watch?v=OUG4JXE6K4A). Med pionirje zelenega podjetništva lahko v Sloveniji nedvomno uvrstimo skupino Jelovica. Tudi s podporo nevladnih gibanj (kot je pobuda Skupnosti Tretji člen za 7 programov zelenega razvojnega preboja) je danes doseženo široko zavedanje, da realne razvojne perspektive odpirajo programi energetske sanacije stavb, prehranske samooskrbe s poudarkom na ekološki pridelavi, vrednostne verige predelave lesa, posodobitve železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovite rabe naravnih virov, zelenega turizma. Razvija se tudi trajnostno, etično bančništvo (znan je primer Banke Triodos: http://www.youtube.com/watch?v=QIfmspQe0r0.

Obstaja veliko dokazov za to, da Slovenija postaja ekonomija življenja, temelječa na naravi, in socialno gospodarstvo, temelječe na znanju. Smo država, bogata z različnimi kulturami, prav tako tukaj obstajajo močne samozadostne skupnosti, ki se še niso razvile v vseobsegajoče samozadostno gospodarstvo. Nova, zelena razvojna paradigma, po kateri bo družbeno in okoljsko odgovoren razvoj z večjo učinkovitostjo prispeval k večji konkurenčnosti, je že vključena v podlage za razvoj Slovenije do leta 2020. Usmeritve v zeleno gospodarstvo, socialno podjetništvo in družbeno odgovornost so podprte tudi z dokumenti in politikami EU. Strokovne ocene za Slovenijo pa govorijo o možnostih za preko 50.000 novih delovnih mest tako v okviru zelenega gospodarstva kot v socialnem podjetništvu. Zato je uresničljiv cilj, da bi do leta 2020 z integralnim zelenim gospodarstvom zmanjšali število brezposelnih na manj kot 60.000.

Zato je smiselno, da začne Slovenija na podlagi spoznanj in modelov integralne ekonomije sodelovati z Evropsko unijo pri razvoju novega vključujočega, integrativnega in celostnega pristopa k razvoju, ki ne bo temeljil le na ekonomiji rasti, ampak bo upošteval zlasti trajnostno in družbeno dimenzijo razvoja, in ki bi bil dober za nas, Evropo in svet v prihodnje (torej Slovenija kot integralni zeleni model). Do takega modela vodi povezovanje vseh štirih perspektivnih pristopov, ki jih obravnava integralna ekonomija (samozadostnost, razvojna ekonomija, socialna ekonomija in ekonomija življenja), razvoj novih in kompatibilnih pristopov in gradnja lastnega moralnega jedra (etike) – za vse to imamo v Sloveniji že veliko potencialov. Taka pot iz krize je tudi v skladu s Strategijo EU 2020 – strategijo pametne, zelene in vključujoče rasti, in hkrati upošteva pomembne koncepte, podprte s politikami EU (kot so zeleno gospodarstvo, socialno podjetništvo in družbena odgovornost).

Za Slovenijo je še zlasti pomembno, da podpiramo modele in koncepte, temelječe na etiki in temeljnih vrednotah. To lahko ugotovimo za zeleno gospodarstvo, socialno podjetništvo in tudi za družbeno odgovornost podjetij: vsi so združljivi z gospodarsko konkurenčnostjo, hkrati pa s poudarjenimi etičnimi temelji in odgovornim odnosom do okolja podpirajo usmeritev v gospodarstvo, delujoče po načelih trajnostnega razvoja. Evropska komisija definira družbeno odgovornost podjetij (DOP) kot odgovornost, da v svoje poslovne prakse vgradijo skrb za njihov socialni, okoljski in etični vpliv na družbo ter njihov vpliv na človekove pravice in potrošnike. Zaradi številnih prednosti in koristi, ki jih prinaša vsem vključenim, DOP podpirajo tudi mednarodne organizacije (smernice OECD in Združenih narodov), pred kratkim je bil pripravljen poseben standard ISO26000, sprejete so bile nacionalne strategije. Nemška nacionalna strategija na primer poudarja, da se prakticiranje družbene odgovornosti splača tako za podjetja kot za družbo: ponuja priložnost za krepitev mednarodne konkurenčnosti podjetij na dolgoročni osnovi in pomaga najti rešitve za družbene izzive.

Na podlagi spoznanj o učinkovitosti integralne razvojne poti ter prednosti in priložnosti Slovenije zanjo si lahko zastavimo ambiciozne cilje do leta 2020, kot so: bistveno zmanjšati brezposelnost (za najmanj 50 %), podeseteriti število zelenih družbeno odgovornih podjetij (kot je Skupina Jelovica) ter lokalnih skupnosti in regij z zelenim razvojnim modelom (kot ga ima Občina Šentrupert), zagotoviti popolno zaščito vodnih in vseh drugih naravnih virov in kvalitetnega življenjskega okolja, bistveno povečati prehransko in energetsko samooskrbo, …

V dosedanjih razpravah o viziji Integralne zelene Slovenije se je oblikoval predlog za nekaj ključnih ukrepov, s katerimi bi dosegli zgornje cilje. Seveda je ta predlog potrebno še preveriti s širšim krogom deležnikov in operacionalizirati: 

-        Podpreti in odobriti samo take razvojne programe, s katerimi bomo ohranjali naravne vire ter bodo energetsko in snovno učinkoviti (kot je prioriteta ekološkemu kmetijstvu na območjih z zavarovanimi vodnimi viri, sistematično iskanje in snovanje zelenih programov za podjetja v prestrukturiranju) in jih podpreti z ustreznimi ukrepi podpornega okolja (kot je vključevanje trajnostne kompetence v vse programe izobraževanja in usposabljanja, usposabljanje za zelena delovna mesta, zeleno javno naročanje, okoljsko učinkovita državna in javna uprava, …), 

-        Zagotoviti brezposelnim, zlasti mladim, možnost preživetja z lastnim delom na način, da sonaravno izkoristijo sedaj neizkoriščene trajnostne vire (kot je samooskrba s hrano z obdelavo neobdelane plodne zemlje).

-        Pri prodaji lastniških deležev podjetij naj imata absolutno prednost notranji odkup in socialno podjetništvo. K sodelovanju pri tem razvojnem programu povabiti trajnostne, etične banke in druge investitorje z usmeritvijo v družbeno odgovoren razvoj.

-        Razviti programe za socialne podjetnike v skladu s konceptom integralne univerze - to je mreža znanja, ki spodbuja posameznika, podjetje in družbeni razvoj.

-        Krepiti oblikovanje zadrug, kooperativ in skupnosti ter hranilnic, katerih cilj ne bodo le profit in tržno tekmovanje, ampak z uveljavljanjem trajnostnega, celovitega, vključujočega in zelenega razvoja predvsem izboljšanje kakovosti življenja ljudi in skupnosti.

-        Poudarjena podpora trajnostnemu turizmu za snovanje in podporo taki novi Integralni zeleni Sloveniji.

Velik napredek je mogoče doseči že s povezovanjem ukrepov in učinkovitim izvajanjem nekaterih horizontalnih politik (npr. politik, povezanih s trajnostnim razvojem).