POTOVANJE V TRST IN NASTANITEV PRI DRUŽINAH

Prvi dan je potekalo potovanje v Trst in namestitev pri družinah.

OGLED ŠOLE IN POHOD PO LITERARNEM TRSTU

Ob 8:00 smo se srečali v šoli Državni Licej Franceta Prešerna v veliki dvorani. Vsi smo se predstavili in začeli spoznavati. Razdelili smo se na šest skupin in dijaki iz Trsta so nam pokazali šolo. Ravnateljica nam je predstavila slovensko narodno skupnost v Trstu in nam tudi povedala zanimiva dejstva o šoli.

Ob 11:00 smo začeli pohod po literarnem Trstu, pri katerem smo videli Narodni dom svetega Ivana in cerkev sv. Ivana.  Naprej smo se odpravili k rojstveni hiši Vladimira Bartola. Nato smo šli v Via 20 settembre in od tam do hiše, v kateri je pisatelj James Joyce živel eno leto. V parku Muzio-Tommasini smo si ogledali kipe ljudi, ki so bili važni za zgodovino Trsta: Srečko Kosovel, James Joyce, Julijus Kugy... Odpravili smo se k mestnemu gledališču Rossetti, nekdanjemu Slovenskemu narodnemu domu in Universita degli studenti di Trieste. Šli smo naprej k Piazza della Borsa, kjer je Palazzo della Borsa in od tam naprej na Trg zedinjene Italije, kjer se nahaja mestna palača. Od tam se je zelo lepo videlo morje in pomol. Kot zaključek tega dne smo vsi skupaj odšli v pizzerijo.

Neva S.

NARAVNI REZERVAT - DOLINA GLINŠČICE

Danes, v torek 26. marca, je bila na programu ekskurzija v dolino Glinščico in potem še ogled mesta Milje. Sprehod smo začeli v Bazovici. Medtem ko smo hodili, smo marsikaj izvedli o značilnostih Krasa in tudi nekaj o zgodovini okolice.

Kraške pojave so na primer vrtače, jame in škraplje, ki so nastale zaradi raztapljanja  apnenca. Pojavi se tudi fliš, ki pa je nastal iz rečnih in morskih sedimentov ter je neprepustna kamnina. Hrib Kokoš, rimska cesta, shranjevanje vode in vodovodi so bili pomembni za Rimljane, ki so se naselili v tem okolju. 

Naši predniki so začeli z pogozdovanjem kraških območij s črnim borom, ki ga danes ne bi smelo več biti. Značilni so tudi kraški zidovi iz kamnov s trojnim pomenom. Ščitili so pred živali in burjo, in prikazali so lastniško posest. Za kmetje je bil pomemben iznajditelj, botanik in risar Josef Ressel, ki se je ukvarjal z gozdovi in pogozdovanjem.  Naleteli smo tudi na kale in ledenice. 

Po malici smo nadaljevali pot po nekdanji železniški progi Trst-Kozina, ki so jo zgradili v enem letu. Ta je nekoč povezala Trst z Reko in potem z Ljubljano. Šli smo mimo kraja, kjer so prej bili trije gradovi, ki pa so bili porušeni. Eden izmed njih je bil znan kot tabor.  

Popoldne smo si ogledali obalno mesto Milje. Prvotno ime je bilo Amulja, ki je nekako pomenilo vlažen prostor, na katerem lahko gradiš. Že v 4. stoletju so se tja naselili Rimljani, v srednjem veku okoli leta 1200 pa je postalo beneško mesto. Zaradi tega je še vedno prisoten beneški slog in podobna arhitektura. Prebivalstvo mesta se je delilo na Kastelane in Konvenčane, na ljudje, ki so živeli na strani grada ali na strani samostana oziroma cerkve sv. Frančiška. 

S barko Delfino verde smo se vrnili v Trst in tako zaključili našo ekskurzijo. 

Chiara W.

UREJANJE KARIERNIH MAP IN SLOVARJA

Na šoli smo pregledali delovne liste, ki smo jih dobili na naravosovnih delavnicah v prvem tednu. V skupinicah smo začeli graditi slovar naravoslovnih izrazov. Izbrali smo izraze in jih prevajali v angleščino, nemščino in italijanščino. 

TRŽAŠKI AVTORJI IN PRIPRAVA NA TEREN

Danes smo dan preživeli dan na šoli, ker smo imeli pouk. Začeli smo s predstavitvijo slovenskih avtorjev v Italiji od profesorice Štokar. Povedala nam je podatke in informacije razvijanja slovenske literature oz. zamejske poezije. Pri tem nam je predstavila avtorje, njihovo življenje tako kot njihova najpoznanejša dela. 
Spoznali smo tudi pisatelja Borisa Pahora, ki je pomemben avtor za Slovence v Italiji. Njegov najpogostejši motiv je čas med vojno, ker je sam preživel obe svetovni vojni ter preživel postanek v koncentracijskem taborišču. Tudi besedilo Alojsa Rebula smo slišali, katero govori o domotožju, domovini in žalosti. Posebno je tudi alpinistične literatura v kateri je prisoten Igor Škamparle.
Nato smo pri profesorici Pecchiar obdelovali delovne liste prejšnega dneva in napravili prezentacije vsake ptice in rastline, ki smo jo srečali v dolini Glinščice. Pregledali smo tudi naloge, ki smo jih naredili v Miljah.
V nadaljevalni uri likovne vzgoje smo se pripravili na jutrišni izlet, kjer bomo risali in oblikovali plažne z različnimi tehnikami uporabe čopiča, lopatice, gipsa in alkohola. Motivi risbe naj bi bili enostavni, minimalistični in pisani. Kot zaključno delavnico smo dopolnili slovarček.

Shirin S.

NEDELJSKO DRUŽENJE

Pri nas smo se odpravili proti svetilniku zmage, ki pa je bil na žalost že zaprt in si nismo mogli ogledati razgled od zgoraj. Ker je bil svetilnik že zaprt, smo se odravili na sladoled in na sprehod ob obali. Med pohodom smo tudi srečali nekaj prijateljev s katerimi smo se malce podružili. Po sprehodu sva prispela domov, kjer naju je pričakala gostiteljeva mati. Mati je zelo radostna oseba, ki naju je z nasmehom čakala pri vratih. Doma sva nato povečerjala in pogledala film Star Wars. Po filmu sva se stuširala in se odpravila spati. Najbolj sem v Trstu opazil razliko Trsta s Slovenijo. Na primer tam, kjer živim jaz je vse bolj tiho, umirjeno, bolj počasno. Res je da živim na podeželju, vendar tudi v glavnem mestu Slovenije ne opazim takšnih lastnosti. Opazil sem tudi razliko v ceni. Za primer lahko vzamem kokakolo, ki pri nas stane 0.60 EUR za 0,5 L , v Trstu pa je ista količina 1 EUR. To je le en manjši primer, ki je mnogim znan. Vseeno pa je Trst res nekaj posebnega, ima veliko lepih krajev, kot je grad Miramar, grad Just in še veliko drugih zanimivih lokacij.

Enej V.

MUZEJ O ANTARKTIKI

V ponedeljek smo prvi dve uri imeli športno vzgojo. Delali smo krožno vadbo. To je telovadba po postankih na katerih smo delali različne vaje za razgibavanje telesa. Drugo uro smo igrali odbojko. Imeli smo se super, a hkrati je bilo kar naporno. Po telovadbi smoodšli peš odpravili do muzeja o Antarktiki. V muzeju nam je vodič v angleškem jeziku podrobneje opisal delo raziskovalcev na Antarktiki, pojasnil nam je tudi, da Antarktika ni le led in sneg, ampak je kamnita celina, prekrita s snegom in ledom. Razkazal nam je motorna vozila in pripomočke za orientacijo (zemljevide, kompase...). Največ pa nam je povedal o vplivu globalnega segrevanja, ki vsako leto povzroči močno zmanjšanje debeline ledu. Antarktiko nam je predstavil na zanimiv, nam blizu način, hkrati je bil kratek in jedrnat. Popoldne smo se z našimi gostitelji sprehodili od Devinščine do Opčin. Šli smo po Napoleonovi poti. Pot je zelo urejena in je v bližini morja. Imeli smo se zelo lepo. Po dolgem druženju in hoji, smo se odpravili na kosilo k eni od gostiteljic. Jedli smo tipično tržaško hrano. Testenine, lazanjo iz jajčevca, piščanca z paradižnikom in sladico.

Matej Z.

RIBIŠTVO

V torek smo imeli v načrtu dvodnevno pohodno ekskurzijo s Krasa do morja. Zjutraj smo imeli avtobus ob 8. 45, torej smo lahko spali malo dlje kot ponavadi, kar nam je bilo kar všeč. Z avtobusom smo se peljali približno pol ure in prispeli do Križa. Tam nam je gospod Košuta razkazal svojo rojstno vas, torej Križ. Povedal nam je, da je to majhna vas, v kateri je bilo včasih veliko ljudi ribičev. To pripoved je nadaljeval v Ribiškem muzeju na robu vasi. Muzej ima dva bogato okrašena prostora. V prvem smo videli model posebne ladje, ki so jo včasih uporabljali in se imenuje čupa. Videli smo tudi različne mreže in pasti za ribe ter pripomočke za ribolov. Gospod Košuta nam je povedal tudi nekaj o tunah, ki so jih lovili v tukajšnjem morju. Po ogledu muzeja smo pomalicali in pot nadaljevali do Proseka in Kontovela. Med daljšim sprehodom so nam učenci iz Trsta opisali nekatere kraške pojave in značilnoti tamkajšnjega okolja. Ogledali smo si tudi manjšo cerkvico. Od tukaj smo se spustili po 503 stopnicah in kmalu prispeli do Miramara. Namestili smo se v prijetne sobe v hostlu. Do večerje smo imeli prosti čas. Vsi dijaki skupaj smo se odločili, da se bomo ob morju malo posončili in uživali v čudovitem pogledu na morje. Zvečer smo imeli večerjo pri Sireni. Ko smo se najedli smo vzeli pot pod noge in odšli do 4 kilometre oddaljenega hostla. Pred spanjem smo se še malo podružili in se igrali družabne igre ter pozno ponoči utrujeni odšli spat. Ta dan mi je bil zelo všeč, še posebej ker smo cel dan preživeli skupaj. Zanimiv pa je bil tudi muzej, saj ni bil navaden ampak nekaj posebnega, verjetno zaradi načina razlaganja gospoda Košuta.

Tina F.

MIRAMAR

Zjutraj smo se zbudili v hostlu Tergeste. Po zajtrku smo se odpravili do rezervata BioMa, kjer so nam pripravili voden ogled. Predvsem so se osredotočili na živali in rastline ki živijo v Tržaškem zalivu in nam nekatere od njih tudi malo bolj podrobno predstavili. Drugi del ogleda pa so nam povedali o tem, koliko smeti se najde v morju in katere so najbolj pogoste. Ko smo to videli smo šli na plažo, ki je del rezervata, kjer smo tudi sami pobirali smeti in jih kasneje tudi razvrstili po skupinah, prešteli koliko je česa in jih tudi stehtali. Ko smo končali s to delavnico, smo imeli uro in pol prostega časa za kosilo. Po kosilu smo se vsi skupaj zbrali pri Miramarskem gradu, katerega smo si tudi ogledali.

Lucija D.

V četrtek, 4. aprila smo se v šoli pripravljali na tiskovno konferenco in zaključek projekta. Uredi smo slovar, dokončali film in sestavili pevski zbor. Čas smo si vzeli tudi za evalvacijo delavnic in reševanje delovnih listov. Nismo pozabili niti na urejanje zbranega materiala, vseh slik in fotografij in načrta izdelave plakatov za tiskovno konferenco. Po končanem delu smo se skupaj še zadnjič odpravili po Trstu, naš cilj je bil ogled muzeja Leonarda da Vincija, ki pa je bil na žalost ob našem prihodu že zaprt. Zvečer si nas je nekaj dijakov ogledalo še nekaj delov Trsta, za katere nam je med tednom zmanjkalo časa in tudi Milje, kjer smo se tudi poslovili.

Ema A.

TISKOVNA KONFERENCA

V petek smo v šoli pripravljali vse potrebno za tiskovno konferenco, ki je bila zaključek naše izmenjave. Najprej smo s pevskim zborom še enkrat zapeli obe dve pesmi, Jagode in Čokolada in Vrba, da smo se prepričali, da se vse sliši lepo in prav. Potem smo šli skozi celoten program, katerega smo pozneje predstavili B razredu, novinarjem RAI in Primorskih novic, ravnateljicam ter učiteljem. Tiskovna konferenca se je začela ob enajsti uri. Štiri dijakinje so predstavile 6 naravoslovnih delavnic. Nato je sledil še govor ravnateljic in profesoric. Potem je sledila pogostitev z dobrotami, ki so jih spekli učenci. Po pogostitvi smo se nekateri odpravili na naše zadnje druženje, in sicer v Burger King. Potem som se vrnili nazaj v šolo in počakali, da je prišel naš kombi. Na koncu smo se s težkim srcem poslovili in odšli vsak svojo pot. 

Iza S.