Avstrija '19


Inštitucija prejemnica: Biosphärenpark Nockberge

Področje usposabljanja: naravovarstvo in kmetijstvo

Termin usposabljanja: 3. 6. – 14. 6.  2019

Dijaki-inje: Jošt Košir, Nuša Zvržina, Julia Natalia Tomec, Pika Lotrič, Ana Markič

Učitelja spremljevalca: Jure Ausec (3. 6. - 9. 6. 2019) in David Celar (9. 6. – 14. 6. 2019)


12. DAN ( 14. 6. 2019)

Danes se je dan začel drugače kot vstale dni. Čutilo se je, da je zadnji dan, da smo se na nek način malo veselili ponovnega srečanja s svojimi  bljižnimi, hkrati pa smo bili žalosti, da bo vseh zanimivih in pustolovskih dogodkov v tej prečudoviti pokrajni konec za nas. Pripravili smo si zajtrk, spakirili vso pritljago in pričakali Heinza. Na koncu smo se še poslovili od naše gostitaljice in se počasi odpravili do naše naslednje točke, ki pa je bila moderna sirarna Kaslab'n Nockberge. Tam smo na kratko spoznali postopk pridelave sira ter na koncu še poskusili šest vrst sira (od mladih do starih). Po kratkem pregledu pridelave sira in pokušini, smo imeli še voden ogled trgovine, nad katero smo bili navdušeni. Naša pot nas je nato vodila do končne točke Kaninger Mühlenweg, ki je znana po mlinih na vodo. Tam smo imeli skupno kosilo in uradni zaključek mobilnosti. Med odličnim kosilom sta prispela tudi koordinatorica mobilnosti Špela Langus in učitelj Jure Avsec. Potem smo se vsi skupaj poslovili, mi smo dobili certifikat/potrdilo o opravljeni praksi v Nockberge. Po uradnem zaključku, smo se odpravili proti domu. Vožnja je hitro minila, in že smo bili v Strahinju. S tem se je naša izmenjava končala. Polni novih dogodivščin ter spominov smo prišli domov.




11. DAN (13. 6. 2019)

Danes nismo prespali v Heiligenbachhütte, ampak na planini. Vstali smo ob 6h, se preoblekli in se odpravili na zajtrk. Po zajtrku smo, po istih skupinah kot včeraj, odšli po delavnicah. Ob 12h pa je bil čas za kosilo in 1-urni počitek. Po počitku pa smo odšli še na zadnjo delavnico. Po tej delavnici smo spakirali svoje stvari ter pospravili sobo. Na hitro smo se še slikali in poslovili od dijakov in profesorjev iz šole Litzelhof. Po tem nas je Heinz odpeljal nazaj proti Heiligenbachüte, kjer nam je še povedal plan za naslednji dan. Hitro smo se odpravili kuhati večerjo. Nato smo se še malo pogovarjali in podružili, nato pa odšli spat, veseli a po drugi strani žalostni, saj gremo jutri že domov.




10. DAN (12. 6. 2019)

Zjutraj smo vstali in si pripravili zajtrk, potem nas je Heinz odpeljal do planine Litzelhof Alm, kjer smo se razdelili v pet skupin in opravljali različna dela, kot so tradicionalno izdelovanje ograje in korit za vodo ali rože. Potem smo se odpravili odstranjevati majhne macesne, da bi ohranili pašnik za živino. Odšli smo nazaj do koče in tam pojedli kosilo. Po končanem delu smo se odpravili na pohod do bližje koče Alexanderhutte kjer smo se okrepčali s čajem. Nato smo se vrnili na planino Litzelhof Alm, kjer nas je pričakala večerja in druženje z dijaki kmetijske šole Litzelhof. Po napornem dnevu smo se odpravili spat.

 




9. DAN (11. 6. 2019)

Zjutraj smo si v koči pripravili zajtrk in se kmalu za tem z dvema novinarjema in g. Heinzovim prijateljem odpravili na večurni pohod po okoliških hribih parka Nockberge. Pohod je bil zelo prijeten, poln lepih razgledov in zanimivih rastlin. Na poti smo srečali tudi kačo. Pohod se je končal pri gorski koči, kjer smo tudi pojedli kosilo. Lastnik nam je še več povedal o življenju v tamkajšnjih krajih. Nato smo se s g. Heinzem odpeljali do bližnje ribogojnice, kjer nam je lastnik pokazal in razložil postopek, kako ravnati z ribami, kako jih vzgojiti in kakšne pogoje potrebujejo. Začelo je deževati in zato smo se hitro odpravili nazaj v kočo, kjer smo si pripravili večerjo in odšli za zaslužen počitek.




8. DAN (10. 5. 2019)

Zjutraj smo vstali, si zakurili ogenj ter pojedli zajtrk. Ko je prišel gospod Heinz, smo se odpravili do reke na drugi strani hriba in pomagali nabrati kamenje (konglomerat) za kmetijo, kjer se naslednji teden začne sezona za ''tople kopeli''. Nabrati smo morali večjo količino kamenja, saj za eno kopel potrebujejo veliko segretega kamenja, ki ga nato dajo v mrzlo vodo in ta nato segreje ter sprosti ljudi, ki so v kopeli. Tam smo pojedli tudi kosilo in nadaljevali z delom. V popoldanskem času smo se naučili, kako izdelati metlo iz brezovih vej. Gospod, ki se ukvarja z izdelovanjem metel, nam je vse pokazal in pomagal vsakemu izdelati svojo metlo. Zelo smo bili ponosni na svoje izdelke. Zvečer smo si zunaj zakurili čudovit kres in se ob ognju še malo družili. Zaspali smo vsi srečni in zadovoljni z mislijo, kako lep dan smo spet preživeli skupaj.




7. DAN ( 9. 6. 2019)

Danes se je naš dan začel ob 7. 30. Pojedli smo zajtrk, po tem pa je prišel še drugi profesor David Celar, ki se nam je pridružil v drugem tednu našega usposabljanja v biosfernem parku Nockberge. Nato smo se vsi skupaj odpravili na nedeljski izlet. Ogledali smo si največji jez v Avstriji - Kölnbrein, ki leži v dolini Maltatal in je visok 200 m. Potem smo si ogledali dolino, v kateri leži ta jez ter še mnogo drugih lepih slapov. Bolj natančno pa smo si ogledali slap Gössfälle. Po ogledih smo se sestradani odpravili na kosilo v Gosthof Post ter se poslovili od prijaznega osebja.

Naša naslednja točka je bil adrenalinski park, kjer so nam najprej razložili navodila varnega plezanja. Najprej smo začeli na malo lažjih ovirah, potem pa so se vedno bolj stopnjevale, na koncu pa nam je ob pogledu na tla kar malo zastal dih. Po dveh urah uživanja po vrveh, smo se odpravili proti našem naslednjem začasnem bivališču - v gorsko kočo Heiligenbachhütte. V koči smo razpakirali stvari in kar je bilo najbolj zanimivo, smo si sami morali pripraviti večerjo. Lahko rečem, da smo odlično skuhali. Po dolgem dnevu polnega adrenalina, smo se odpravili v postelje, polni novih pričakovanj za naslednji dan.




6. DAN (8. 6. 2019)

Danes smo se zbudili že ob 4.30, saj smo na pašnik gnali Wolfgangove krave. Pot je trajala 1 uro in pol in je vodilo po boljših in tudi slabših poteh, kjer je bilo treba še posebej paziti, da krave niso zapustile črede. Na vrhu smo pojedli sendvič, ki smo si ga pripravili zjutraj, nato pa se odpravili nazaj. Imeli smo nekaj časa, da si odpočijemo, nato pa nas je Sandra – ena izmed izvajalk delavnic prejšnjega dneva -  peljala k čebelarju na bližnji hrib, kjer smo si ogledali čebelnjak. Lastnik nam je povedal veliko o čebelarjenju ter nam podaril domače vazeline z medom. Po ogledu smo se odpravili nazaj v gostišče, kjer smo imeli kosilo. Po kosilu nas je Sandra odpeljala k sebi domov, saj ima velik travnik. Tam nam je zanimiv gospod Thomas pokazal, kako se sestavi kosa, kako se pravilno kosi ter  kako se jo nabrusi. Hitro smo prijeli za delo in pokosili travo. Presenečen, da smo tako hitro končali, nam je pokazal še, kako se nabrusi koso s kladivom. Seveda smo lahko na starih kosah tudi sami poskusili in ugotovili, da klepanje ni tako enostavno. Polni znanja smo se odpravili nazaj proti gostišču, kjer smo najprej počili, nato pa še večerjali. Po večerji smo spakirali svoje stvari, saj se jutri odpravljamo v Heiligenbachhütte, novim dogodivščinam naproti.




5. DAN (7. 6. 2019)

Zgodaj zjutraj smo vstali in se po zajtrku s Heinzom odpravili na prireditev v osnovni šoli, kjer smo pomagali pri pripravi stojnic ter izvedbi posameznih delavnic. Park je na dogodku več šolam iz okolice podelil posebne certifikate o sodelovanju, s katerim so se šole obvezale, da bodo s pomočjo parka vključevale naravovarstvene vsebine v svoj pouk. Dobili smo majice ter značke, prav tako smo tam dobili tudi malico. Na prireditvi je nastopal tudi klovn/komedijant, ki je zabaval učence z raznoraznimi triki. Prisluhnili smo tudi govoru ravnatelja. S tem se je prireditev tudi končala in pričelo se je pospravljanje stojnic in ostalih pripomočkov, ki smo jih s kombijem odpeljali v skladišče. Dogodek je bil zanimiv, vendar pa smo imeli precej težav s sporazumevanjem, saj smo mi bolj malo govorili nemško, nemški šolarji pa bolj malo angleško. Kljub vsemu smo lahko precej doprinesli k dobri in bolj tekoči izvedbi dogodka. Po zaključku pospravljanja smo se odpravili do restavracije, kjer smo si privoščili kosilo z ostalimi delavci parka, s katerimi smo sodelovali na prireditvi. Po kosilu smo si odšli na hitro ogledati še pivovarno. Dan se je bližal koncu, zato smo se odpravili domov, kjer nas je pričakala okusna večerja.




4. DAN (6. 6. 2019)

Po zajtrku smo se s Heinzom odpravili v mesto Spittal, ki smo si ga lahko sami ogledali. Skupaj smo obiskali dvorec Porcia ter njegov park. Potem smo odšli na šolo Litzelhof, kjer so nam dijaka ter profesor razkazali del 400 hektarov velike posesti, na kateri imajo hlev, razne delavnice za obdelavo lesa in kovin ter delavnice za predelavo mleka, sadja in mesa. Na šoli pridelane izdelke uporabijo v šolski menzi. Na šoli je okoli 200 učencev, od tega samo 12 deklet, kmalu pa se jim bo pridružila dekliška gospodinjska šola, ki jo gradijo poleg zdajšnje šole. Poleg tega pa gradijo tudi manjšo nizko energetsko hišo, v kateri bo učilnica za hortikulturne programe, prostor za orodje ter rastlinjak. Dijaki si strokovne predmete lahko delno izberejo sami, kot so timbersport in delo z motorno žago in se udeležujejo tekmovanj, pri katerih so zelo uspešni. Tudi bivši dijaki lahko nadaljujejo s treningom. V šolski menzi smo pojedli naše kosilo. Naslednja postaja je bila mesto Gmünd, kjer smo po ogledu gradu obiskali še »hišo zvoka« Pankratium, v kateri smo preizkusili veliko zanimivih zvočnih eksperimentov, kot je npr. velika violina. Nekateri deli razstave so tudi opozarjali na svetovne probleme, kot je onesnaževanje morja. Na koncu pa smo še skupaj zaigrali na neobičajne inštrumente (zvočne posode, harfe, cimbale, monokord in podobno). Po ogledu smo si privoščili še sladoled, Heinz je obiskal frizerja, mi pa smo si med tem ogledali mesto. Po dolgem dnevu smo se odpeljali domov, kjer smo po počitku pojedli večerjo ter se odpravili spat, da bomo imeli dovolj energije za jutrišnje zgodnje vstajanje.




3. DAN (5. 6. 2019)

Danes smo se po dobrem zajtrku odpravili na Wolfgangovo planino. Danes z nami Wolfganga ni bilo, saj je imel druge nujne obveznosti. Na planini smo dokončali včerajšnje delo in tako pripravili planino za živino – dogovorili smo se, da mu v soboto zjutraj pomagamo tudi pri gnanju živine na planino. Po končanem delu smo ob ognju spekli klobasice in kruh, ter na koncu pojedli še pecivo, ki ga je s seboj prinesel Heinz. Po obilnem kosilu smo še malo poležali na travi in se prepustili sončnim žarkom. Ko smo se odločili, da gremo domov, smo se na poti ustavili še na Wolfgangovi kmetiji. Pripeljali smo mu orodje in božali prikupne pse. Ko je začelo deževati, smo pobegnili domov. Po prisluženem počitku v sobah, smo imeli dobro večerjo (hamburgerji in pomfri), za sladico pa smo dobili sladoled. Ob koncu večerje smo se nekateri od nas odločili, da gremo še malo na sprehod pred spanjem – očitno nas ni delo na planini prav nič utrudilo. Kljub vsemu bo jutrišnji dan dobrodošel, saj bo manj delavno obarvan.




2. DAN (4. 6. 2019)

V torek smo se po obilnem zajtrku odpravili na delo. Plan za ta dan je bil, da požgemo stare in posušene veje na manjši planoti in pripravimo pašnik za živino, ki pride na pašo v soboto. To delo smo opravljali pri prijaznem hribovskem kmetu po imenu Wolfgang. Čeprav se to delo ne zdi ravno najbolj zahtevno, je na vročem soncu in ob pekočem ognju kar naporno. Okoli enih nam je na pašnik pridišal domač golaž, ki ga je skuhala kmetova žena. Po odličnem kosilu smo se polni energije ponovno odpravili na požiganje starih vej. To delo smo opravljali do štirih popoldne, na koncu pa še preverili, da se kje kaj ni vžgalo in se izmučeni od dela odpravili v dolino. V našem začasnem bivališču nas je ponovno pričakala slastna večerja, ki smo si jo po celodnevnem nošenju vej in vihtenju vil zares prislužili. Še dobro, da je vsakič po večerji tudi sladica.




1. DAN (3. 6. 2019)

V ponedeljek, 3. 6., se nas je 5 dijakov in profesor iz BC Naklo odpravilo na izmenjavo v Avstrijo. Naša vožnja je potekala brez večjih zapletov, v nekem trenutku pa nas je presenetil zastoj, saj se je zgodila prometna nesreča. V mesto Gmünd smo prispeli okoli 11. ure dopoldne in se nastanili v tamkajšnjem družinskem gostišču Gasthof Post. Po nastanitvi smo se odpravili na sedež Biosfernega parka Nockberge, tam pa nam je gospod Heinz opisal program. Po daljšem pogovoru smo se odpravili na hiter pregled parka Nockberge. Najprej smo se ustavili na Turracher Höhe, ki je zelo lepa turistična destinacija. Nato smo si ogledali bližnje jezero, katerega so najprej hoteli zagraditi, a so ga na srečo rešili z referendumom, kjer se je 90 % prebivalcev zavzelo za njegovo ohranitev namesto izgradnje smučarskega središča. Nato smo se odpravili proti »Nockberge Biosphere Reserve«, kjer smo si ogledali razstavo o drevesih: zbirko lubja, lesene izdelke ter zunanjo okolico. Polni slik in novih doživetij smo se odpravili po cesti Nockalmstraße in po poti pojedli ogromno kosilo. Po kosilu smo se odpeljali proti razgledni točki, malo poslikali in se odpravili na bližnji hrib (Eisentalhöhe). Na poti nazaj smo srečali svizce in jih seveda slikali, saj česa takega ne vidiš vsak dan. Proti večeru smo prišli nazaj v gostišče, malo počili in se pripravili na večerjo. Za večerjo nismo imeli toliko hrane kot za kosilo, ampak smo se vseeno dodobra najedli. Profesor nam je predstavil načrt za naslednji dan, nato pa smo odšli v sobe in napisali dnevnike. Nekateri prej, drugi pa kasneje, smo se odpravili spat in komaj čakali na nov dan.