Norveška 2016


O PROJEKTU     HRVAŠKA '18      FRANCIJA '18     NORVEŠKA '17    NORVEŠKA '16      NEMČIJA '17     NEMČIJA '16    ESTONIJA '17      AVSTRIJA '17


Med 23. 10. 2016 in 3. 11. 2016 sem se, skupaj z osmimi dijaki udeležila Erasmus+ izmenjave na Norveškem, v Voss Jordbruksskule.

Učitelj spremljevalec: Neža Pirih

Dijaki: Tjaša Jenko, Tjaša Trček, Sara Žagar, Kaja Štrubelj, Blanka Plestenjak, Kristjan Čadež, Janez Rakovec, Janez Suhadolnik

 

Šola Voss Jordbruksskule, v katero smo bili tekom naše mobilnosti vključeni tako jaz kot tudi dijaki, je z letošnjim šolskim letom pridobila povsem novo podobo ter organiziranost. Prej majhna lokalna srednja šola, specializirana predvsem za področje kmetijstva in naravovarstva, je postala monden center za izobraževanje s področja več različnih srednješolskih smeri: kmetijstva, naravovarstva, hortikulture, konjereje, elektrotehnike, gostinstva, tehničnih procesov v industrijski proizvodnji in gradbeništva. Poleg teh pod isto streho združuje tudi programe za osebe s posebnimi potrebami (v slovenskem prostoru t. i. posebni program vzgoje in izobraževanja).

 

Glede na to, da je bila skupina dijakov, vključena v izmenjavo, strokovno kar pestra, sem se deloma vključevala v dejavnosti, ki jih je šola v Vossu pripravila za dijake, deloma pa sem skrbela za koordinacijo vseh organiziranih dejavnosti (prevoz, dogovarjanja, spremstvo dijakov na različna delovišča ipd.).

Največ dni sem preživela z dijaki programa naravovarstveni tehnik, ki so se vključevali v številne dejavnosti učenja spretnosti preživetja v naravi, organizacije športnih dejavnosti v naravi, urjenja v različnih športih, učenja o različnih rastlinskih in živalskih vrstah ter ekosistemih. Zelo sem navdušena nad sistemom učenja v naravi, saj dijaki vseh srednješolskih programov na Voss Jordbruksskule tri od petih dnih tedensko preživijo zunaj, v naravi. Tudi mi smo bili del tega ter odšli na pohod, se učili spretnosti preživetja v naravi ob kurišču, netenja ognja, nabiranja netiva, vožnje s kanujem in kajakom, ipd. Poleg tega smo spoznali tudi posebnosti norveške kulture in jezika ter tudi sami dijakom ter učiteljem šole predstavili Slovenijo ter Biotehniški center Naklo.

Poleg tega programa, sem se deloma vključevala tudi v programe praktičnega izobraževanja na deloviščih za dijake s programa kmetijsko-podjetniškega tehnika ter hortikulturnega tehnika. Ob sodelovanju z njihovimi mentorji na deloviščih ter pisanja bloga, člankov ter refleksij dijakov, sem se naučila ogromno o teh strokovnih področjih, kar se mi zdi zelo pomembno za mojo nadaljno strokovno pot na Biotehniškem centru Naklo.

 

Kot zelo pozitivno, bi izpostavila tudi izkušnjo vsakodnevnega ustvarjanja bloga skupaj z dijaki. Po mojih opažanjih ter mnenjih pridobljenih s strani dijakov, blog predstavlja odlično orodje za dnevno evalvacijo dogodkov, pridobljenih znanj ter izkušenj. Izražanje v spletnem okolju je dijakom blizu ter jih motivira za vsakodnevno razmišljanje o pridobljenih izkušnjah, znanjih ter spetnostih, četudi se blog piše skupinsko, v obliki vodene diskusije.

 

Ob pogovoru s šolsko svetovalno delavko na šoli v Vossu, hospitaciji pri urah poučevanja dijakov s posebnimi potrebami ter hospitacijah učnih ur za dijake s programa naravovarstva, sem si pridobila zelo dober vpogled v način dela z dijaki s posebnimi potrebami na Norveškem ter v razlike in podobnosti v poučevalnih praksah. Vso pridobljeno znanje bom z veseljem predala svojim sodelavkam in sodelavcem v Biotehniškem centru Naklo, ga uporabila pri svoji poučevalni praksi ter pri delu z dijaki s posebnimi potrebami.

 

Mednarodne izmenjave so vsekakor priložnost tako za strokovno izpopolnjevanje in osebnostno rast, kot tudi za razvoj spretnosti na področju socialnih veščin ter pridobivanja spretnosti za komunikacijo in delovanje v multikulturnem okolju.

Vsekakor sem hvaležna, da mi je bila omogočena taka izkušnja s tako perspektivno skupino dijakov J!

 

Zapisala: Neža Pirih


Zgibanka o projektu




12. dan (3. 11. 2016) POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE

Pa se je naša norveška izkušnja končala ... Odločili smo se, da vam v zadnjem bolgu na kratko predstavimo svoje vtise o celotni izmenjavi J.

JANEZ R.  –  

HVALA ...


Na Norveškem bilo je odlično,

hišo res smo imeli lično.

 

Delali smo veliko,

vse opravili z odliko.

 

Videli vse kar se je dalo,

upam le, da kaj v glavi nam bo ostalo.

 

Norveška čisto me je prevzela,

v srce zares močno me zadela.

 

Pokukali smo v širni svet,

od njega zdaj sem čist zadet.

 

Hvala za to izkušnjo pravo,

izkoristil vse sem kar se je dalo.

 Janez Rakovec

KRISTJAN – Všeč mi je, da sem spoznal drugo kulturo, videl delček sveta, se naučil in doživel veliko novega ter preživel 12 lepih dni, ki mi bodo za vedno ostali v lepem spominu.

KAJA – Izmenjava na Norveškem je bila najboljša izkušnja v mojem življenju do sedaj, saj sem videla veliko zanimivosti, spoznala nove ljudi in postala bolj samostojna (prvič preživela več časa z vrstniki).

BLANKA – Norveška mi je bila zelo všeč, zaradi edinstvene prečudovite narave, prijaznih ljudi in drugačnega načina učenja, ki v večini poteka kar v naravi. Naučila sem se nekaj novih znanj, ki jih bom z veseljem uporabljala v domačem okolju.

SARA – Izmenjava na Norveškem mi je pokazala, da lahko na življenje gledamo veliko drugače.

JANEZ S. – »Blo je fejst!« Zelo so nas strašili glede mrzlega vremena, tako da sem bil zelo presenečen nad temperaturami, ki so bile precej prijetne. Zelo všeč mi je tudi narava na Norveškem. Izkušnja je bila dobra, saj sem se naučil veliko novega.

TJAŠA J. – Izkušnja Norveške me je naučila kako se spopadati z različnimi izzivi, ki nam v vsakodnevnem življenju prihajajo naproti. Kljub temu sem vesela, da sem se lahko tekom izmenjave družila s tako prijetnimi ljudmi.

TJAŠA T. – Ta izmenjava me je naučila veliko novega o našem programu, samostojnosti, o jeziku ... Res bi mi bilo žal, če take priložnosti ne bi izkoristila J!

NEŽA PIRIH - Mednarodne izmenjave so vsekakor priložnost tako za strokovno izpopolnjevanje in osebnostno rast, kot tudi za razvoj spretnosti na področju socialnih veščin ter pridobivanja spretnosti za komunikacijo in delovanje v multikulturnem okolju. Vsekakor sem hvaležna, da mi je bila omogočena taka izkušnja s tako perspektivno skupino dijakov J!


11. dan (2. 11. 2016) ZADNJI UTRINKI

Danes smo se že zbudili z mislijo na to, da smo na Norveškem zadnji dan, ki ga moramo res izkoristiti. Že pred odhodom na zajtrk, smo pripravili poslovilna darila za naše mentorje, koordinatorja izmenjave g. Samsona, ravnatelja ter dijake, ki so nam polepšali naše bivanje na Norveškem. 

Fantje smo se z mentorjem g. Magnom opravili v gozd, kjer smo spoznavali nove načine sečnje in spravila lesa. Dan je minil kot bi trenil, v zelo delovnem vzdušju. 

Dekleta so se v tem času še dokončno pripravila za predstavitev Slovenije, ki smo jo imeli ob 14:00. Predavalnica, v kateri smo predstavljali našo predstavitev je bila res moderna in precej velika. Počutili smo se kot pravi profesorji :). Norvežane je najbolj navdušil prikaz plesa - polke ob glasbeni spremljavi glasbe bratov Avsenik.

Po prihodu domov so dekleta povsem uredila celotno hišo, vsi skupaj pa smo se lotili pakiranja. Nekaterim so se kovčki zdeli manjši kot so bili ob prihodu. Kasneje smo se, ob športnih igrah, še zadnjič podružili z našimi norveškimi sovrstniki. 

Norveška nam bo za vedno ostala v lepem spominu in upamo, da jo bomo lahko še kdaj obiskali. 

Kristjan Čadež, Janez Rakovec in Kaja Štrubelj


10. dan (1. 11. 2016) (NE)OBIČAJEN ŠOLSKI DAN

Pouk v Vossu se začne ob 8:45, mi pa smo ga začeli malo kasneje, ob 9:30 in to kar z norveščino. Profesorica Britt Mari nam je najprej predstavila nekaj o izvoru norveščine, ki spada v germansko jezikovno skupino, za razliko od slovenščine, ki spada med slovanske jezike. Nekaj dijakov nam je v povsem drugačnih norveških narečjih povedalo enak stavek, da bi nam prikazali razliko med posameznimi narečji, ki jih je ogromno. 

Kasneje smo se razdelili v štiri skupine, v katerih so nam dijaki predstavili različne jezikovne in kulturne značilnosti Norveške. Nato smo mi njim predstavili nekaj o Sloveniji. Ker smo v predstavitev vključili veliko zanimivosti, video vsebine in glasbo, so bili norveški dijaki nad njo povsem navdušeni. Presenetilo nas je, da so že sedaj vedeli toliko o Sloveniji - eden izmed dijakov nam je povedal nekaj o Kaninu, vsi dijaki so poznali polko, večino znanih slovenskih športnikov. 

Po pouku smo s kanujem odveslali na drugo stran jezera, kjer smo imeli tako imenovani "silent hike" - "tihi pohod". V tišini smo morali prehoditi strmo pot v hrib, da smo bili bolj pozorni na vse kar nas obdaja. Na vrhu smo se ob ognju pogovarjali o "outdoor philosophy" - "filozofiji življenja v naravi". Britt Mari nam je povedala, da na Norveškem obstaja veliko urejenih koč v naravnem okolju, v katerih lahko pohodniki preživijo noč. Koče so odklenjene in urejene ter delujejo na sistem zaupanja - če so ljudje pošteni, v koči pustijo prispevek za oskrbnike. Na Norveškem velja tudi pravilo svobode gibanja in bivanja, saj lahko vsak popotnik dve noči prespi in kuri ogenj na katerikoli lokaciji (tudi, če je ta v privatni lasti). Presenetilo nas je tudi to, kako odgovorno se vedejo pohodniki, saj za seboj res ne puščajo sledi. 

Dijaki kmetijsko-podjetniškega tehnika so dan preživeli v šolskem hlevu, kjer so so sodelovali pri krmi različnih živali (krave, konji, ovce, kokoši in prašiči) ter pri striženju ovac. Šola ima veliko število različnih živali, zato je praksa na šolskem posestvu zelo zanimiva. 

Kar ne moremo verejeti, da se naše norveško doživetje počasi bliža koncu ...

Tjaša Trček, Sara Žagar in Janez Suhadolnik


9. dan (31. 10. 2016) ZABAVA V DEŽJU

Danes zjutraj smo po zajtrku takoj začeli z delom - napisali in uredili smo kar nekaj člankov o naših norveških dogodivščinah in znanju, ki smo si ga pridobili. Po sedenju za računalnikom, nam je sprememba okolja prišla še kako prav.

Učitelj Erik nas je pospremil do hiške ob jezeru Lundarvannet, kjer dijaki programa naravovarstveni tehnik v Vossu shranjujejo kajake in kanuje. Danes smo se, kljub dežju, prizkusili spretnosti vožnje s kajakom. Že po nekaj zavesljajih smo ugotovili, da je manevriranje kajaka veliko lažje kot manevriranje kanuja. Tako imenovani "sea kayaks" so nas povsem navdušili. 

Ker smo se nazaj na kopno vrnili povsem premočeni, nam je učitelj zakuril ogenj, ob katerem smo si pogreli prezeble okončine :). Štirje dijaki pa so bili celo tako pogumni, da so po vožnji s kanujem, skočili v jezero. 

Večerne urice smo posvetili oblikovanju predstavitve Slovenije za naše sovrstnike iz šole v Vossu. Ob tem smo se zelo zabavali in razmišljali kako lahko predstavitev naredimo čim bolj zanimivo. 

Janez Rakovec, Tjaša Trček in Tjaša Jenko

 


8. dan (30. 10. 2016) ODKRIVANJE BISEROV NORVEŠKE

Tudi na Norveškem smo dan začeli zelo "po nedeljsko". Bujenje je bilo tokrat, zaradi popoldanske ure odhoda in prestavljanja časa, malo kasnejše, česar smo se vsi razveselili. Že zajtrk je potekal v zelo sproščenem vzdušju, pripravila nam ga je kar profesorica. 

Kristjan in Janez R. sta se odločila, da nas danes vse razvajata in poskrbita za gospodinjska opravila. Delo v kuhinji sta opravila kot profesionalna kuharja, tudi postrežba kosila je bila odlična. Počutili smo se kot, da smo v hotelu s petimi zvezdicami. 

Po kosilu smo se s kombijem opravili na pot proti Tjoflot-u, kjer smo se dobili z g. Samsonom, ki nas je odpeljal v Hardangervidda Naturesentre ter visoko nad Eidfjord, kjer smo se "srečali z norveško zimo". Nad fjordi in čudovito naravo smo bili povsem navdušeni. 

Večerjo nam je pripravil sedaj že povsem utečen kuharski tandem - Janez R. in Kristjan. Naša nedelja je bila namenjena počitku ter raziskovanju, tako da smo si napolnili baterije in smo pripravljeni na vse dogodivščine, ki bodo sledile v naslednjih dneh. 

Kaja Štrubelj, Janez Suhadolnik in Sara Žagar

 

 


7. dan (29. 10. 2016) BERGEN...HERE WE COME

Jutro se je danes začelo malo drugače, ker se nismo odpavili v šolo, vendar smo se skupaj s tremi dijaki šole v Vossu in dijakinjama z Danske odpeljali v Bergen. Vozili smo se dobro uro, se med tem spoznavali in z zanimanjem zrli skozi okna, saj nam je pokrajina, skozi katero smo se vozili, jemala dih. Ob prvih korakih, ki smo jih naredili po Bergnu, nismo imeli občutka, da smo v drugem največjem norveškem mestu – Bergen se namreč razprostira na več polotokih in otokih. Zelo nas je pritegnila značilna arhitektura; hiše so lesene, postavljene tesno ena ob drugi, njihov izgled je povsem tradicionalen.

Najprej smo si ogledali akvarium, kjer je večina izmed nas prvič videla pingvine. Pot smo nadaljevali ob obali in se z zobato železnico povzpeli na vzpetino z imenom Mt FlØyen nad mestom. Razgled je bil čudovit. S te perspektive je Bergen res izgledal kot mesto s 150 000 prebivalci.

Jutri nas čaka raziskovanje fjordov, česar se že zelo veselimo J.

 Tjaša Trček in Tjaša Jenko


6. dan (28. 10. 2016) MI GREMO PA V "GMAJNO" ...

Danes smo se za dejavnosti razdelili kar po spolu – fantje smo odšli na delo v gozd, večina deklet se je udeležila urjenja veščin preživetja v naravi, Blanka pa se je ponovno odpravila v vrtnarijo. Že kmalu po srečanju z našim mentorjem pri gozdarstvu, smo ugotovili, da nismo imeli primerne zaščitne opreme. Zelo smo bili presenečeni, saj so nam takoj kupili novo zaščitno opremo – zaščitne škornje. Res smo spoznali, da je na Norveškem varnost pri delu na prvem mestu.

Pred odhodom smo pripravili še motorne žage in ostale pripomočke za podiranje lesa in se s traktorji odpravili v gozd. Začudeni smo bili nad tem, da je z nami odšlo veliko deklet. 

Ko smo prispeli v gozd, smo si ogledali prikaz podiranja dreves, nato prikaz spravila hlodov. Zanimivo je bilo tudi to, da nam je mentor praktično prikazal tudi kakšna je vloga zaščitne opreme – z motorno žago je prikazal kako smo v pravilni opremi zaščiteni pred urezom. Razdelili smo se v skupine in začeli z delom: ena skupina je podirala drevesa, jih lestila in razžagala, druga skupina je poskrbela za spravilo lesa, ostali pa smo obžagovali manjša drevesa. Po zaključenem delu smo si ogledali prikaz delovanja strojev v bližnji agrotehnični trgovini.

Po večerji smo se odpravili v Voss, kjer smo kupili zaloge hrane za konec tedna ter spominke za naše najdražje J.

Janez Rakovec, Janez Suhadolnik in Kristjan Čadež


5. dan (27. 10. 2016) DIŠEČE VONJAVE ZIMSKE NORVEŠKE

Zbudili smo se v deževno jutro, ki pa nam ni pokvarilo razpoloženja. Še zadnji dan so se dijaki kmetijsko-podjetniškega tehnika zbudili zelo zgodaj, ob 5:00 in se odpravili na jutranjo molžo. Z delom v vrtnem centru sem začela ob devetih. Vrtni center Hageland Voss je zelo velik in lepo urejen - ureja ga Nizozemski notranji oblikovalec, zato vse stoji na pravem mestu. Čeprav je šele oktober, so že začeli s pripravami na božič. Vse je postavljeno ravno na pravo mesto, okrašeno z ravno pravimi okraski, da pritegne pozornost kupca. 

Danes sem se s svojo mentorico na delovišču veliko pogovarjala tudi o norveških običajih. Najbolj me je zanimal običaj priprave ovčje glave kot ene izmed najbolj cenjenih specialitet, ker je bila ta na meniju za večerjo. Povedala mi je, da v Vossu obstaja tovarna, v kateri pripravijo ogromno ovčjih glav. Te najprej položijo v solno kopel in jih nato odimijo v za to namenjenih hiškah. 

Naravovarstveni tehniki so imeli danes orientacijski tek, kmetijsko-podjetniški tehniki pa so še zadnji dan delali na farmi. Vsi skupaj smo se zbrali ob večerji in z zanimanjem ter strahom pričakali naše obroke - ovčje glave. Že pogled na krožnike sosednjih dijakov nam je vzbudil predsodke o ponujeni hrani. K nam je prišel celo šef kuhinje in nam razložil na kakšen način naj se lotimo te specialitete. Čepav nam je glava na začetku izgledala grozno, okus sploh ni bil tako slab. Večerjo smo preživeli ob veliko smeha in živahnemu pogovoru. Kljub temu smo si zvečer pripravili še palačinke. 

Blanka Plestenjak


O PROJEKTU     NORVEŠKA 2016       NEMČIJA 2016    ESTONIJA 2017      AVSTRIJA 2017


4. dan (26. 10. 2016) KMETOVANJE PO NORVEŠKO

Vstali smo že preden se je na nebu prikazalo sonce, ob 5:00. Nato smo se odpravili na veliko kmetijo, kjer imajo 95 krav molznic, skupaj pa imajo kar 250 glav živine. Takoj po prihodu smo pričeli z molžo, ki poteka ročno, v molzišču s sistemom ribje kosti, v katerem se naenkrat lahko molze do 16 krav. Delo smo nadaljevali z urejanjem ležišč za krave. To nam je vzelo precej časa. Nato smo nahranili živino. Sledil je odmor za zajtrk, ki ga jemo v šoli. Po malici je na farmo prišel veterinar, specializiran za obrezovanje parkljev. Zelo nas je navdušila mehanizacija, ki jo je pri delu uporabljal, saj take sami v Sloveniji še nismo videli. Proces obrezovanja parkljev je potekal veliko hitreje, kot smo vajeni. Zaradi števila krav, nam vsega kljub temu ni uspelo opraviti v enem dnevu. 

V tem času so ostali dijaki sodelovali z učenci prvih letnikov programa naravovarstva s šole v Vossu. Pripravili so jim različne igre in vaje povezovanja (team building). 

Težko smo pričakovali večer športnih iger v dijaškem domu, katere so nam pripravili dijaki šole gostiteljice. V njem smo maksimalno uživali in komaj čakamo na naslednja druženja :)

Janez Suhadolnik in Janez Rakovec


3. dan (25. 10. 2016) SEDAJ PA "NA DELO"

Po prijetnem večernem druženju, je bilo zjutraj kar malo težko vstati. Dijaki programa kmetijsko-podjetniški tehnik so vstali že ob 5:00, saj so z delom na farmi začeli že ob 6:00 - z molžo se namreč začne že v zgodnjih jutranjih urah. Ostali smo svoj "lepotni spanec" lahko podaljšali do 6:50. Skupaj smo se odpravili po dijake na farmo ter se odpeljali v šolo, kjer smo, še v temi, pojedli zajtrk. Po zajtrku se je Blanka ponovno odpravila v vrtnarijo, Janeza in Kaja pa na farmo. Dijaki programa naravovarstveni tehnik smo se odpravili na pohod. V čudovitem sončnem vzhodu smo se počasi začeli vzpenjati proti vrhu hriba, ki leži le malo nad našo podeželsko hiško. Na pohodu so nas spremljali profesor Erik in študentje, ki se še učijo poučevanja v naravi. Posebej nas je navdušilo tudi to, da je profesor s seboj pripeljal tudi svojega, nadebudnega psička, ki nas je ves čas zelo zabaval. Za razliko od Slovenije, je program naravovarstvenikov tukaj usmerjen v učenje različnih veščin, športov - pohodništva, smučanja, izdelovanja bivakov, vožnje kajaka, rafta itd. Na poti na vrh hriba smo se pogovarjali o veščinah preživetja v naravi in nabrali veje ter lubje, iz katerih smo na vrhu naredili taborniški ogenj. Na vrhu se nam je pogled razprostrl preko širnih planjav, vrhov, dolin in nam vzel dih, res je bilo čudovito. Ker je Voss tako imenovana "prestolnica adrenalinskih športov", smo se na poti proti šoli sprehodili po eni izmed najbolj atraktivnih downhill stez na Norveškem, kjer poteka tudi državno prvenstvo v downhillu. Pot je bila precej strma, zato smo le stežka verjeli, da se tu kdo lahko pelje s kolesom. Ob norveški "večerji" smo se pogovarjali z dijakinjo Caroline, ki bo v naslednjem letu prišla na izmenjavo v Slovenijo in izvedeli še marsikaj novega o šoli in načinu življenja. Popoldne smo namenili druženju in izmenjavi izkušenj o naših praksah, doživetjih ter se zabavali ob vicih, ki nam jih nikoli ne zmanjka. Komaj čakamo, da vidimo, kaj nam prinese jutrišnji dan. 

Tjaša Trček in Tjaša Jenko


2. dan (24. 10. 2016) PRVI VTISI

Že takoj za tem, ko smo spili prvo dišečo kavo na Norveškem, smo ugotovili eno izmed pomembnih razlik med Slovenijo in Norveško - dolžina dneva in noči. Daniti se začne šele okoli osme ure zjutraj, mrak pa pade že kmalu po šesti popoldne. Po zajtrku v šoli smo se razdelili v manjše skupine, glede na našo poklicno usmerjenost. Blanka, ki obiskuje program hortikulture, je začela s prakso v vrtnariji. Ostali dijaki smo si ogledali šolsko posestvo; kmetijsko-podjetniški tehniki smo se osredotočili na ogled šolskega hleva in kmetijskega oddelka, naravovarstveni tehniki so si pogledali celotno posest šole. Po ogledih smo se naravovarstveni tehniki in kmetijsko-podjetniški tehniki odpravili na vožnjo po jezeru. Že samo vkrcavanje na kajake je bilo polno adrenalina, saj smo na vodi izgubili dober del občutka za ravnotežje. Po bolj nerodnih začetnih zavesljajih, smo se opogumili in se pognali po vodi. Na vodi se je v nas vzbudil otroški duh in kmalu smo se začeli loviti po gladini jezera. Po nekaj zanimivih trenutkih, ko smo mislili, da nam grozi padec v vodo, smo se bolj umirjeno podali na pot ob obali in si poskušali zapomniti ime jezera. Po zaključenih aktivnostih smo se odpravili po Blanko in si ogledali vrtnarijo, kjer dela. Po tako imenovani "večerji", ki se na Norveškem poje okrog tretje ure, smo se odpravili v center mesta in si v trgovini nakupili nekaj hrane, saj nam norveške ure prehranjevanja ne ustrezajo ravno najbolje. Pozno popoldne smo se ob skodelici toplega čaja zbrali za mizo. Ure smo si krajšali s kartami, ki so nam kmalu postale zelo drage. Čas je dobesedno zletel mimo. Pred spanjem smo poklepetali s prijatelji, a naši glasovi so eden za drugim počasi zamrli. Naš dan smo zaključili bogatejši za kar nekaj pomembnih izkušenj in v pričakovanju novega dne, v čudovitem okolju, ki nas obdaja. 

Kaja Štrubelj in Sara Žagar

 

 


1. dan (23. 10. 2016) POTOVANJE

Naša pot se je začela v nedeljo, ob sedmih zjutraj, z zborom pred BC Naklo. S kombijem smo se odpravili proti Zagrebu, kjer smo ob 11:50 vzleteli proti Amsterdamu. Pred vzletom smo naleteli na manjše težave s prtljago, a smo kmalu vse uredili. Zanimiva je bila tudi izkušnja pregledovanja pred vzletom, saj so naše stvari odšle skozi rentgen, mi pa smo se za nameček morali tudi sezuti. Po standardnem pregledovanju, smo na trnih pričakovali naš let. Za nekatere je bila to prva izkušnja z letenjem, a smo, ob podpori prijateljev, uspešno prestali pot do Amsterdama. Po pristanku na enem izmed največjih evropskih letališč, nam je največji izziv predstavljala orientacija, a so nam table in iznajdljivost pomagali do pravega izhoda za let do Bergna. Po manjši zamudi leta, smo že drugič v dnevu poleteli novim dogodivščinam nasproti. Čez dobro uro smo, ob romantičnem sončnem zahodu, pristali na letališču v Bergnu. Od tu nas je do Vossa čakala še dolga vožnja, po kateri smo se dobili s profesorjem Samsonom, ki nas je pospremil do hiške, ki bo naš dom za naslednjih 12 dni. Hiška leži v idiličnem okolju, malo nad centrom mesta. Pripada šoli in je bila včasih kmetija, ki jo je šola uporabljala kot učni prostor. Utrujeni zaradi dolge poti in spremembe okolja, smo polni novih vtisov kmalu zaspali. 

Kaja Štrubelj in Sara Žagar