Instagram Facebook Google+ Linkedin Kontakt

Obrti


OBRTI

Pri pouku družboslovja smo dijaki 1.CD, 1.E in 1.IJ razreda s profesoricama Bernarda Božnar in Mojco Logar odkrivali značilnosti obrti, ki so se pojavljale že v srednjem veku.

 

KOVAŠTVO

Kovaštvo se je pojavilo na podeželju že pred 11. stoletjem. V slovenskih mestih je po 12. stoletju postalo ena pomembnejših obrti. Kovači so se tudi zaradi zaščite mestnih in podeželskih šušmarjev združevali v cehe. V Ljubljani je bil kovaški ceh ustanovljen leta 1431, v Škofji Loki leta 1475, v Mariboru 1491 in v Kranju 1497 leta. Obrt se je prenašala iz roda v rod. Sinovi kovačev so se ponavadi izučili v domači delavnici. Vajenci so opravljali pomočniški izpit v delavnici drugega kovača. Pomočniki so svoje kovaško znanje izpopolnjevali pri različnih mojstrih na tujem.

Kovačije orodnih kovačev so bile ob potokih. Tam je sila vode poganjala kovaški meh in veliko kladivo imenovano norec ali repač. Izdelovali so nujne predmete za kmetije: motike, lopate, rovnice, sekire, krampe, plužne nože, okovje za vozove, žeblje za stavbarstvo. Za gospodinije so izdelovali burkle.

 

Tadeja Kofol, 1.CD

 

SUHA ROBA

Suha roba so izdelki domače lesne obrti. Izraz se je uveljavil na širšem ribniškem področju. Tam je suha roba omogočala preživetje ljudem s premajhno zemljiško posestjo. Pravico do prostega trgovanja z domačimi izdelki je Ribničanom in Kočevarjem prvič podelil leta 1492 Friderik III. Pozneje se je ta pravica potrjevala znova.  Svojo robo so prodajali po celi Sloveniji, tudi v današnji Avstriji, Nemčiji, Italiji.

Panoge suhe robe so:

- obodarstvo: obod je ogrodje k rešetu

- podnarstvo: podno je dno rešeta ali sita

- posodarstvo: škafi, čebri, brente, vedra

- žličarstvo: žlice, kuhalnice, zajemalke, noži

- ročno mizarstvo: deske za testo, meso, leseni modeli za maslo, mišolovke, solnice, otroške igrače

- orodjarstvo: grablje, vile, kosišča, metle

- strugarstvo: krožniki, sklede, valjarji

- pletarstvo: peharji, cekarji, jerbasi, koši

- zobotrebčarstvo: zobotrebci

 

Katja Černe

KOLARSTVO

Kolarstvo je bila v preteklosti ena najpomembnejših obrti v Sloveniji. Razvijati se je začelo v 15. stoletju predvsem zaradi razmaha prevozništva. Obstajalo je več vrst kolarjev: pravi obrtniški kolarji, samouki in potujoči kolarji. Izdelovali so kolesa za vozove in sani. Z napredkom se je potreba njihovih izdelkih močno zmanjšala. Danes obstajajo le še redki kolarji, ki ohranjajo to pomembno kulturno dediščino.

Marko Smolnikar, 1.CD

 


POVEZAVE NA PREDSTAVITVE OBRTI