Dne 31. 8. 2022 smo v okviru operacije Odličnost izvedli analizo endogenih potencialov na območju občine Radovljica, Naklo in Kranj. Območje ima zelo bogato dediščino čebarstva, tu je doma tudi avtohtona pasma čebele »Kranjska sivka«. Čebelarstvo je dobro razvito tudi danes in predstavlja velik potencial. Čebelje izdelke je mogoče inovativno povezati tudi z lokalno kulinariko in turistično ponudbo območja.
Na območju LAS Gorenjska košarica imamo bogato dediščino čebelarstva. Prav za to območje je posebej znana vrsta čebele avtohtona vrsta kranjska sivka (»Apis mellifera carnica«). Prav tako se je na območju rodil prvi učitelj čebelarstva na Dunaju Anton Janša in sicer na Breznici pri Žirovnici. (vir: www.czs.si)
To bogato dediščino čebelarstva hranijo Muzeji radovljiške občine v Čebelarskem muzeju, kjer so shranjeni številni eksponati, npr. čebelarsko orodje, pripomočki, panji (npr. Kranjiči, AŽ panji), panjske končnice, lectarski in medičarski izdelki itn.). V letu 2019 je muzej obiskalo 38.952 obiskovalcev iz 23 držav. (vir: mro.si/cebelarski-muzej/)
Danes na območju deluje Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske (ČRICG), ki združuje izobraževanje, razvoj, predstavitev in promocijo čebelarstva. Ohranja bogato slovensko čebelarsko dediščino, hkrati pa sledi sodobnim standardom tehnologije čebelarjenja. Naloga centra je med drugim skrb za ohranitev avtohtone čebele kranjske sivke, ozaveščanje o njenem pomenu in povezanosti s čistim okoljem ter varovanjem narave in ohranjanjem raznovrstnosti življenja v njej. (vir: https://www.cricg.si/)
Na območju je čebelarstvo dobro organizirano saj aktivno deluje več sto čebelarjev, ki so povezani v več več čebelarskih društev (npr. Čebelarsko društvo Radovljica, Čebelarsko društvo Tržič, Čebelarsko društvo Naklo itn.) in Čebelarsko zvezo Gorenjske, ki deluje kot sestavni del Čebelarske zveze Slovenije. Nekateri čebelarji se s čebelarstvom ukvarjajo profesionalno, ostali pa ljubiteljsko.
Med čebeljimi izdelki je na območju LAS Gorenjska košarica zastopan med (npr. cvetlični, gozdni, kostanjev itn.), cvetni prah, matični mleček, propolis, vosek itn. Prav tako se na posameznih lokacijah izvaja t.i. apiterapija oziroma t.i. api well-being v za to prilagojenih čebelnjakih. (vir: dokumentacija BC Naklo) Vsekakor pa je na področju čebelarstva še veliko priložnosti v nadgradnji obstoječih produktov/storitev in razvoju inovativnih produktov/storitev (npr. ajdov med ipd).
Kmetijska gospodarstva po razporejena glede na velikost razredov čebeljih družin na Gorenjskam v obdobju od 2000 do 2020
Velikostni razred čebeljih družin - SKUPAJ | 2000 | Število živali | 2076 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 177 |
| 2010 | Število živali | 4586 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 206 |
| 2020 | Število živali | 8488 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 252 |
Velikostni razred čebeljih družin - 1 do 2 | 2000 | Število živali | 37 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 23 |
| 2010 | Število živali | 20 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 11 |
| 2020 | Število živali | 44 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 26 |
Velikostni razred čebeljih družin - 3 do 9 | 2000 | Število živali | 402 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 76 |
| 2010 | Število živali | z |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 74 |
| 2020 | Število živali | 398 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 69 |
Velikostni razred čebeljih družin - 10 do 19 | 2000 | Število živali | 561 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 48 |
| 2010 | Število živali | 816 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 61 |
| 2020 | Število živali | 684 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 55 |
Velikostni razred čebeljih družin - 20 do 49 | 2000 | Število živali | 666 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 25 |
| 2010 | Število živali | 1100 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 37 |
| 2020 | Število živali | 1511 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 50 |
Velikostni razred čebeljih družin - 50 do 99 | 2000 | Število živali | 170 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 3 |
| 2010 | Število živali | 1032 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 15 |
| 2020 | Število živali | 2643 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 37 |
Velikostni razred čebeljih družin - 100 do 199 | 2000 | Število živali | z |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | z |
| 2010 | Število živali | 959 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | z |
| 2020 | Število živali | 1377 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 10 |
Velikostni razred čebeljih družin - 200 ali več | 2000 | Število živali | - |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | - |
| 2010 | Število živali | z |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | z |
| 2020 | Število živali | 1831 |
|
| Število kmetijskih gospodarstev | 5 |
(vir: SURS, https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data//15P1111S.px/table/tableViewLayout2/)
Gorenjska sodi med alpska območja, zato je njena tradicionalna kuhinja podobna kuhinji Koroške, Zgornje Savinjske doline in severovzhodne Furlanije. Nekoč sta bila v tem predelu Slovenije pri prehranjevanju pomemben del vsakdanje prehrane predvsem mleko in sir, od mesa pa poleg svinjskega tudi ovčje meso. Hrana je bila povezana s planšarstvom, ki je v preteklosti temeljilo predvsem na ovčjereji. Jedi so bile preproste, boljše jedi so bile na mizi predvsem ob večjih praznikih in večjih kmečkih opravilih ter v mestih.
Surovine za pripravo tradicionalnih jedi so bile predvsem domači pridelki in živilski izdelki kot so krompir, koruza, repa, zelje, koleraba, pšenica, ajda, proso, ječmen itn. Pred razvojem trgovine je bila značilna uporaba dišavnih zelišč, kot so peteršilj, čebula, česen, drobnjak, majaron, timijan, luštrek, janež, kumina, gorčično seme, brinove jagode itd. Sem spadata tudi sadni kis, ki so ga pogosto kmetije pridelovali sami. (vir: www.las-gorenjskakosarica.si/wp-content/uploads/SLR_LAS_GorenjskaKosarica.pdf)
V preteklih sto letih so bile na jedilniku ljudi pogosto mlečne jedi, npr. krompirjevi žganci z mlekom, masovnik s pinjenim mlekom, masovnik iz koruzne, ajdove in bele moke s kislo smetano, v Tržiču pa s sladko in kislo smetano ter jajci. Pogosti sta bili mlečna prosena ali ajdova kaša, ob polenti nekoč glavna jed planšarjev in pastirjev. Ti so s polento radi jedli skuto, pili pa sirotko. Na Gorenjskem so še danes doma številne kašnate jedi. Med njimi ne gre brez prosene kaše, mešana z zeljem ali repo (kašnata repa), suhimi češpljami, krompirjem, lečo, gobami in jabolki.