Dne 23.8. 2022 smo se odpravili na območje LAS v  občine Kranjsko Goro, Gorje, Bohinj in Bled. Med pomembne endogene potenciale na območju, ki sega tudi na varovano območje Triglavskega narodnega parka, sodi ekološka govedoreja in predelava mleka – sirarstvo. 

Govedoreja se je od sredine devetdesetih let koncentrirala in specializirala, kar se izraža v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in v večji kakovosti mleka. Ti procesi se še vedno nadaljujejo z namenom preoblikovanja ekstenzivne v bolj intenzivno rejo. V Sloveniji priznana rejska društva izvajajo rejske programe za sledeče pasme goveda: rjava pasma, lisasta pasma, črno-bela pasma in cikasto govedo, ki so primerne tudi za rejo na območju LAS Gorenjska košarica.

Reja goveda je kombinirana, kar pomeni, da kmetije gojijo govedo tako za mleko kot tudi za meso, nekaj kmetij pa je specializiranih samo za prirejo mleka.

Pri reji krav molznic je meso živali stranski proizvod, glavni proizvod so mleko in mlečni izdelki. Pri reji mesnih pasem goveda je meso poglavitni glavni proizvod. Goveje meso se močno razlikuje po kakovosti glede na starost goveda. Zato razlikujemo 5 vrst govejega mesa:

- teletina oziroma meso, ki ga dobimo ob zakolu do 8 mesecev starega teleta, katerega teža znaša od 150 do 200 kg. Meso je mehko, sočno in rožnato;

- mlada govedina, ki je meso, ki ga dobimo ob zakolu do 18 mesec starega goveda, katerega teža je od 480 do 600 kg. Meso je sočno, nezamaščeno in rožnato. Pridelava tovrstne govedine je v Sloveniji najbolj razširjena;

-govedina, meso, ki ga dobimo ob zakolu do 36 mesecev starega goveda. Meso je zamaščeno in marmorirano;

- govedina za pridelavo, je meso, ki ga dobimo ob zakolu mršave mlajše in starejše govedi.

V zadnjih letih se je število goveda zmanjšalo tako v prireji mleka kot tudi mesa. Za stalno zmanjševanje lahko deloma krivimo tudi pojav bolezni bovina spongiformna encefalopatija (BSE) (vir: Potokar, 2010). Govedoreja oziroma goveje meso je dobro izhodišče za razvoj različnih (kulinaričnih) podjetniških idej.

Mlekarstvo ima na območju LAS dolgo zgodovino, saj je imelo močno strokovno zaledje v germanskih deželah. S predelavo mleka so se ukvarjali že pastirji po hribih v Bohinju nekaj stoletij nazaj (planina Ravne, Planina Razor, sirarska društva v Bohinju itn.).

 

Stroka je doživela vzpon z ustanovitvijo Mlekarske zadruge v Bohinju leta 1873. Velik vpliv na kvaliteto sirarstva je imel Švicar Thomas Hitz, ki je prikazoval izdelavo sira po bohinjskih planinah. Sledili so mu tudi številni tuji in domači mojstri, ki so pridobivali znanje na različnih tujih ustanovah. Na tem področju je pomemben Biotehniški center Naklo, ki ima več kot stoletno tradicijo. Prav ta tradicija je prispevala, da se je mlekarsko izobraževanje ohranjalo še naprej, kljub slabim gospodarskim razmeram v tej panogi. Mlekarna v Kranju je bila tesno povezana z izobraževanjem, saj so tam dijaki opravljali pretežni del praktičnega pouka. Za kvalitetnejše izobraževanje je šola leta 1990 v takratni Gorenjski mlekarni postavila sirarski kotel, ki je bil namenjen za izdelovanje manjših količin sira. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se je tovrstno sodelovanje zmanjšalo, zato je šola iskala nove poti za bolj kakovostno izobraževanje. Pomemben mejnik je leto 1998, ko je šola s pomočjo države in tudi mlekarske industrije naredila majhno mlekarsko delavnico za predelavo mleka v različne mlečne izdelke. (vir: Pogačnik, 2014)

 

Danes ima Biotehniški center Naklo šolsko mlekarno, ki je namenjena praktičnemu izobraževanju dijakov in odraslih. Proizvodnji program obsega poltrdi sir Strahinjc, mehke sire z dodatki in brez njih, fermentirane mlečne izdelke, skuto in namaze, surovo maslo, sladko in kislo smetano ter mascarpone. Od leta 2004 imajo vsi proizvodi ekološki certifikat in več nagrad kakovosti. (vir: www.bc-naklo.si/medpodjetniski-izobrazevalni-center/biotehniska-dejavnost/dejavnost/mlekarska-delavnica/)

Poleg navedenega se na območju s predelavo mleka ukvarja tudi Bohinjska sirarna in posamezne kmetije (npr. Turistična kmetija Gartner,  kmetija pr Tonejovc, itn.). Izdelujejo različne sire in druge mlečne izdelke (npr. sir Mohant, skuta,  smetana, kisla smetana, jogurti, maslo itn.). Predelava mleka v številne inovativne izdelke je na območju LAS velika poslovna priložnost.

Ajda je zelo stara poljščina, po poreklu iz Azije. Ajda ima v semenih izredno skladno sestavo hranilnih snovi. Vsebuje zelo kakovostne beljakovine, ki imajo primernejšo sestavo od beljakovin mesa, mleka ali soje. Med ostalimi krušnimi žiti ima ajda sorazmerno več nerazvejanega škroba, amiloze, ki je osnova za počasi prebavljive in manj prebavljive oblike škroba, kar je zelo pomembno za sladkorne bolnike. V ajdi zasledimo tudi nekaj rutina, ki je eden od rastlinskih oksidantov, ki varuje naše telo pred škodljivimi vplivi in pospešuje prepustnost kapilar ter pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka. Pri nas sta najbolj razširjeni sorti ajde 'Siva' in 'Darja'. V zadnjem obdobju se v pridelavi vse pogosteje pojavlja tudi tatarska ajda, ki jo lahko uporabljamo kot dodatek ali samostojno v kruhu, piškotih in kot kašo. Značilno za tatarsko ajdo je, da se večinoma sama oplodi oziroma je samoprašna.

 

Posevek ajde je zelo primerna paša za čebele, zaradi kratke vegetacije pa je zelo primeren strniščni posevek in posevek, ki ga lahko sejemo po spravilu zgodnjega krompirja. Ajdo lahko pridelujemo na mnogo bolj zdrav način kot nekatere druge gojene rastline, saj ima sorazmerno malo škodljivcev in bolezni. Če smo zelo skrbni pri gospodarjenju, lahko ajdo pridelamo brez uporabe sredstev za varstvo rastlin.

 

Seme kali pri minimalni temperaturi 5 0C, rastline pa vznikajo na temperaturi 7-8 0C, pri temperaturi -2 0C rastline propadejo. To je eden od glavnih razlogov za nižje pridelke pri poznejši setvi. Optimalna temperatura za rast je od 13 do 26 0C, na temperaturi nad 30 0C pa se rast upočasni. Ajda ima velike potrebe po talni in zračni vlagi. Posebej velike potrebe po vlagi ima v času cvetenja, oplodnje in nalivanja zrnja. Najboljše uspeva na plodnih, strukturnih tleh. Uspeva tudi na slabših tleh, če niso pretežka in če se na njih ne zadržuje voda. V klimatskih razmerah območja LAS Gorenjska košarica je ajdo potrebno posejati do konca junija, po spravilu zgodnjega krompirja, zgodnje žetve ječmena ali po drugem odkosu mnogocvetne ljuljke. Pri julijskih setvah je pridelek vprašljiv, predvsem zaradi nižjih temperatur v septembru in začetku oktobra.

 

Pri načrtovanju gnojenja za setev je potrebno upoštevati nekatere posebnosti rastline. Ajdi zelo dobro koristi fosfor iz težko dostopnih fosfatov. Pri gnojenju z dušikom pa je potrebno biti pazljiv ker ta podaljša čas rasti do cvetenja. Optimalno razmerje NPK hranil pri ajdi je 1:0,8-1,2:0,8. S hlevskim gnojem gnojimo le predposevke, pred ajdo pa lahko gnojimo le  z  odležano gnojevko. Glavni problem pri uporabi  organskih  gnojil  je veliko število semena plevelov, ki   še dodatno zaplevelijo posevek. Ajdo gnojimo z mineralnimi gnojili in to 40-70 kg/ha N, 40-90 kg/ha P2O5 in 40-60 kg/ha K2O. Vsa fosforna in kalijeva gnojila, ter polovico dušičnih gnojil je potrebno vnesti v tla pred setvijo, z drugo polovico dušičnih gnojil pa dognojujemo ajdo, ko doseže višino 10-15 cm.

 

Setev je potrebno opraviti takoj po spravilu predposevka. Po spravilu ječmena in travnika je takoj potrebno opraviti plitvo oranje in predsetveno pripravo ter setev. Po spravilu zgodnjega krompirja, kot predposevka, pa oranje ni potrebno, setvišče pripravimo s krožno brano in predsetvenikom, oziroma samo s predsetvenikom, če tla niso zbita. Sejemo lahko gosto na medvrstno razdaljo 15 cm, ali pa v široke vrste z medvrstno razdaljo 40-60 cm. Pri gosti setvi sejemo 80-100 kg/ha semena, pri širši medvrstni razdalji pa 40-60 kg/ha na globino 2-6 cm. V sušnih razmerah se priporoča valjanje posevka takoj po setvi. Če se po setvi pojavi skorja na posevku, je le-to potrebno razbiti z brananjem.

Ajda zelo dobro reagira na dognojevanje, vendar ga je potrebno opraviti pred cvetenjem. Pridelek ajde je zelo odvisen od opraševanja, zato je naselitev čebeljih panjev priporočljiv ukrep. Ajdo žanjemo kar z žitnimi kombajni, s tem da se samo zmanjša hitrost vrtenja bobna. Moramo pa paziti, da je ajda suha. Ajdovo seme je treba takoj posušiti na približno 12 % vlažnosti, da ima svež vonj in okus ter jasen lesk lusk (vir: Kreft, 1995).