Instagram Facebook Google+ Linkedin Kontakt

Irska junij 2016


Udeleženec: Lenka Žigon

Obdobje: 19. 6. - 2. 7. 2016

Kraj, država: Dublin, Irska

Jezikovna šola, strukturirani tečaj: English Matters »Content and Language Integrated Learning«

 

V času od 20. junija do 2. julija 2016 sem se udeležila izobraževanja v okviru programa Erasmus+ . Izobraževanje je potekalo v irskem Dublinu in je bilo namenjeno spoznavanju in uporabi metode CLIL. Kratica pomeni poučevanje določenih vsebin v tujem jeziku. CLIL izhaja iz angleščine t.j. »Content and Language Integrated Learning«. Ker me je ta način poučevanja že dlje časa zanimal, sem se kot profesorica kemije odločila, da podrobneje spoznam cilje in posebnosti metode. Organizacija English Matters (iz španske univerze Jaen) je bila uradna organizatorka izobraževanja. Udeleženci smo bili učitelji različnih predmetnih področij. Bilo nas je okoli 35 učiteljev iz 9 držav (Češke, Francije, Irske, Italije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Španije, Turčije). V tem času so bile ravno poletne počitnice, zato so predavanja in delavnice potekale v prostorih Univerze Trinity College v Dublinu. Trinity College ali Kolidž Svete trojice je častitljiva Univerza, ki je bila ustanovljen leta 1592. Večinoma smo udeleženci bivali tudi v prostorih kolidža, saj so študentske sobe proste med poletnim časom. Sicer pa je Trinity College takorekoč v srcu mesta Dublin in to je bilo tudi idealno izhodišče za druženje in opazovanje življenjskega utripa Dublinčanov. Trinity je tudi v bližini vseh pomembnih kulturnih središč Dublina -  in teh ni malo. 

 

Metoda CLIL

To je metodološki pristop poučevanja v tujem jeziku, ki je največkrat angleščina. Na ta način se učenci (dijaki) veliko prej in enostavneje poglobijo v besedišče in pravila tujega jezika. Učenje je lažje, saj se tuji jezik uporablja tudi pri drugih predmetnih področij - in ne samo pri pouku angleščine. Sicer pa je metodo CLIL prvič uporabil profesor David Marsh iz Univerze Jyväskylä, Finska - leta 1994. CLIL združuje: vsebino, jezik in učenje.

Eno izmed Marshevih osnovnih vodil je tudi tole:  »CLIL poteka povsod in vedno, ko se nek predmet poučuje z dvema ciljema: razvijanje jezika in poučevanje posameznega predmeta.“ 

Glede na to, da velja finski izobraževalni sistem za enega od uspešnejših – so me pritegnila nekatera pravila izobraževanja po metodi CLIL. Ta vključuje razumevanje in splošno uporabo tujega jezika. To pomeni, da ni strogega učenje slovnice in izgovarjave. Učenje poteka tudi ob uporabi enostavnih besedil in filmov. Spoznavali smo tudi nekaj programov, ki jih nudi IKT – in lahko pomagajo pri pouku – na primer Padlet, Kahoot, itd. 

V poučevanje lahko učitelj prenese vse zanimivosti nekega področja – t.im. Contexts4Content (to je lahko kultura, zgodovina, geografija). Nekako bi temu lahko rekli tudi medpredmetno poučevanje z uporabo tujega jezika. Organizator tečaja je od vsakega udeleženca želel, da dnevno pišemo kratko doživetje ali poseben vtis posameznega dne. Skratka zapisati smo morali samorefleksijo za vseh 12 dni. Zapise smo na koncu organizatorju tudi predali.

 

Bogastvo irske kulture

Glede na to, da je zgodovina Republike Irske zelo bogata, ni prav nič nenavadnega, da si je oganizator izbral Dublin kot izhodišče za izobraževanje učiteljev. Irska ima številne prepoznavne simbole, kot so: Guiness-pivo, podjetje-Rynair, triperesno deteljico, zastavo: zeleno-belo-oranžne barve, »Brian Boru« harfo, podobe sv. Patrika, staro knjižnico v Trinity Collegu in knjigo Keltov, številne gradove in vrtove, keltske plese – Riverdance, itd. Dublin je tudi mesto literature – pod Unescovo zaščito. Številni literati so ustvarjali v tej lepi deželi – kot na primer: James Yoyce, Oscar Wilde, Jonathan Swift, Samuel Beckett, W. Butler Yeats, Bram Stoker, Seamus Heaney, itd. Literarni navdih je zaznati na vsakem koraku – bodisi ob številnih knjigarnah v mestu (Eason ali Chapters), kipih književnikov, odtisih besedil v pločnikih. Lahko pa smo bogate kulture deležni ob odličnih gledaliških predstavah, ki jih Dublin ponuja – na odrih Gaiety, Abbey – Peacock, Gaity, Olympia, Samuel Beckett, itd.

 

Kaj je name naredilo poseben vtis?

Mesto Dublin je v obnavljanju. V centru mesta obnavljajo železniško infrastrukturo. To pomeni, da je skorajda nemogoče narediti dobro fotografijo v samem središču, saj jo hitro skazijo ograje ali pa delovni stroji. Ampak tudi to bo mimo - in kot pravijo domačini, bo že drugo leto bolje, saj bo končno urejena povezava med severnim in južnim delom železnice.

Pomemben vtis naredijo tudi lepi in urejeni vrtovi ter zelena trava, kjer se oko odpočije. Prijaznost in skromnost Dublinčanov nista zanemarljivi. Sama sem uživala kar nekajkrat v veliki knjigarni v središču mesta – t.im. Chapters. Toliko raznolike literature na kupu pa že dolgo nisem zaužila. Tudi knjige po zelo dostopnih cenah so se kar same ponujale. Če ne bi bilo omejitve teže za potovanje z letalom nazaj proti domu, bi si prav gotovo dokupila še kakšno.

Organizator nam je omogočil tudi obisk dveh muzejev: nacionalnega – arheološkega muzeja in umetnostne galerije Hugh Lane Gallery. Všeč mi je bilo, ko sem spoznavala, kako znajo Irci iz posameznih izdelkov narediti zgodbe. Lesene klopi, ki jih je povsod po parkih veliko, imajo vgravirana posvetila določenim preminulim osebam. Posamezno posvetilo je kratko – pove ime osebe in njeno posebnost, po kateri se je spominjajo. Rekla bi – tako enostavno, lepo in brezčasno. Ja, besede in glasba imajo pri Ircih veliko moč. 

Ne nazadnje pa dobra irska glasba že od nekdaj navdušuje ljubitelje glasbe – pa naj bodo to legendarni The Dubliners ali pa Bob Geldof, Bono-U2, Enya, Sean O'Connor, itd.

Ja, vse to in še več je učenje tujih jezikov; ker na ta način spoznavamo, cenimo in ljubimo tudi svojo slovensko kulturo in jezik.