ORNITOLOGIJA v naravovarstvu

ORNITOLOGIJA v projektnih nalogah v Naravovarstvenem tehniku

Sedem dijakov programa Naravovarstveni tehnik se je v dveh projektnih skupinah za poklicno maturo posvečalo SOVAM. Že tekom šolanja je bila predvsem 3 dijakom ornitologija vsako leto bolj zanimiva, vsi so člani @Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in aktivni v @Društvo za varstvo okolja Bled. Znali so navdušiti sošolce in se lotili pionirskega dela na izbranih območjih.

Mitja, Anja, Zara Hema in Matic so se ukvarjali z gnezditveno gostoto lesne sove (Strix aluco) in kozače (Strix uralensis) na območju Udin boršta; Nejc, Gabrijel in Ožbej so ugotavljali številčnost populacije velikega skovika (Otus scops) na območju Sorškega polja.

Problem pri velikem skoviku je izginjanje habitata (mejice, visokodebelni sadovnjaki) medtem ko sta populaciji lesne sove in kozače v Sloveniji nasploh v porastu

Vsaka skupina je poleg mentorice Mete Vovk v šoli imela še zunanjega mentorja – hvala Aljažu Muleju in Tjaši Zagoršek. S popisi bodo nadaljevali tudi v času študija.

13 novih Gorskih stražarjev

Licenco je v aprilu pridobilo nekaj dijakov 2. in 3. letnika programa Naravovarstveni tehnik pod okriljem Planinska zveza Slovenije MDO PD Gorenjska. Hvala za organizacijo g. Tine Rezar, ga. Mojca Gorjup in ge.dr. Ireni Mrak za alpinistično obarvan del s poudarkom na razmisleku o degradaciji naravnega okolja v gorah ter g. Dušanu Klenovšku za podrobnejši vpogled v vrste teh ekosistemov.

Lokacijo v Bohinju smo po usposabljanju izkoristili še za obisk dijakovega delujočega mlina in žage v Stari Fužini Old Mill House.

Mentorica usposabljanja Meta Vovk pravi: »Ponosna, da sem lahko del«

Naravovarstvo v času pouka na daljavo

Naravovarstveniki pri pouku na daljavo v času epidemije so postali pravi raziskovalci narave v svoji okolici.

Kaj delajo?

preučujejo bližnje mokrišče
izvajajo »okoljsko inšpekcijo«
ukvarjajo se s fenologijo izbranega »popka«
našli so svoje drevo po keltskem izročilu
virtualno prikazujejo načrtovano učno pot v svoji vasi
izdelujejo energetsko poročilo
pregledujejo primernost nočne osvetlitve v domačem kraju
izvajajo ornitološki pregled okolice
izdelujejo naravne pralne praške
izdelujejo e-herbarij...

SKRATKA: O NARAVI - V NARAVI - ZA NARAVO!

Razni izdelki

14 gorskih stražarjev na BC Naklo

V decembru 2019 je prvih 14 dijakov programa Naravovarstveni tehnik BC Naklo pridobilo naziv »GORSKI STRAŽAR«.

Usposabljanje so izvedli Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z MDO PD Gorenjske in mentorstvom Mete Vovk in Janje Čenčič Gartner.

V okviru projekta Alpe Adria Karavanke/Karawanken so se jim pridružili še dijaki Slovenske gimnazije Celovec.

Najlepša hvala organizatorjem in izvajalcem Planinske zveze Slovenije:

Asji Štucin, vodji odbora za VGN MDO PD Gorenjske,

dr. Ireni Mrak, univ.dipl.geog,

Katji Maček,

dr. Matevžu Novaku, univ.dipl.geol.,

Ani Dolenc, univ.dipl.biol.,

mag. Roku Pisku, univ.ing.gozd.

NARAVOVARSTVO - GOZD, LES in KROŽNO GOSPODARSTVO

Strokovnjaki iz Oddelka za lesarstvo BF Ljubljana z g. Francem Pohlevnom so dijakom 1. letnika programa Naravovarstveni tehnik pripravili zanimivi delavnici in predavanje LES JE ZAKON! o pomenu gozda in pomembnosti podaljševanja obstoja lesa z izdelavo izdelkov iz tega čudovitega materiala (projekt CASCO – BSC Kranj).

»1 t lesa veže 0,9 t CO₂«

Na šolskem tekmovanju EKOKVIZ – Gozd in Krožno gospodarstvo - so dijaki razmišljali o povezavi med ohranjanjem narave, obujanju podeželja, ohranjanjem delovnih mest in pomenu gozda.

Filmi o mobilnosti

V času projektnih dni smo se dijaki ukvarjali s problemom trajnostne mobilnosti. V sodelovanju s Cipro Slovenije, CTRP Kranj in Ministrstvom za okolje smo posneli krajše filme, kjer nagovarjamo mlade in vse uporabnike, naj pogosteje uporabljamo vlak, kolo, skate, rolerje… je zabavno, sprostilno in trajnostno….

Oglejte si filme na spodnjih povezavah, novica je objavljena tudi na spletni strani https://www.cipra.org/sl/novice/naj-te-zapelje-zelena-mobilnost-filmske-delavnice.

Zavezništvo

https://www.youtube.com/watch?v=XQn4f7ygezA

Prijateljici na avtobusu

https://www.youtube.com/results?search_query=prijateljici+na+avtobusu

Prijateljici

https://www.youtube.com/watch?v=1h21IYwptxs

Skejterka

https://www.youtube.com/watch?v=F5jp4aMg4zg

Biospharen park Nockberge - delavnica v okviru jesenskih projektnih dni (24. in 25. 10. 2018)

Na šoli smo gostili dva rangerja - čuvaja narodnega parka iz Biospharen parka Nockberge, ki sta predstavila pomen ohranjanja naravne in kulturne dediščine, predvsem pa sta naredila didaktično zelo zanimiv in drugačen način predstavitve regije kot celote ter delovanja parka. V dveh dnevih in v dveh delavnicah smo izvedeli več o pomenu nekaterih rastlin in živali gorskega sveta, tamkajšnji pestri kamninski zgradbi, imeli nazoren prikaz geografske lege parka ter spoznali zakaj so uvrščeni na seznam UNESCO dediščine. Vse tematike smo spoznavali s pomočjo velikih talnih preprog, kamor smo umeščali kamnine, sestavljali in vonjali zelišča in drevesne vrste, potovali po zemljevidu in spoznali pomen povezanosti lokalne skupnosti v celoto - domačini vedo, da je najbolj kvalitetna hrana domačih kmetov, da so najboljši izdelki domačih mizarjev iz lokalnega lesa, cemprina itd. Komaj čakamo na mobilnost, ki jo na šoli organiziramo vsako leto, ko si bo vse to možno ogledati še v živo in komaj čakamo, da bo še več takih praks tudi v naših lokalnih skupnostih.

Nekaj misli dijakov:

Sara: Zanimivo, ranger je dobro ubesedil pomen ohranjanja kulture in nam med drugim predstavil ''špajko'', ''cemprin''.

Ivana: Slišali smo veliko zanimivih resničnih zgodb iz njegovega življenja, pomen zeliščarstva. Zanimiv didaktični material.

Tjaž: Dobro je bilo videti nagačene živali (svizec).

Irena: Fino je bilo, ker smo o vsaki živali izvedeli kaj česar še ne vemo.

Barbara ,Maruša in Sara: Ranger je poudaril, da je pomembno preverjati od kod prihajajo sestavine za izdelke za peko.

Lenart: Zdelo se mi je zanimivo, spoznal sem, da nekaj pa vseeno razumem angleško.

Domen: Pomen kvalitetne hrane.

Zaključna naloga: vodenje gibalno oviranih po Škofji Loki

V bistvu se je vse začelo z Žanom. Žan je naš dijak, naravovarstveni tehnik. Ima cerebralno paralizo, v šolo hodi z vozičkom in ima spremljevalca. V zaključnem letniku morajo za maturo izdelati projektno nalogo, ki je timsko delo. Žan je doma iz Škofje Loke in je svojo prakso dve leti opravljal na tamkajšnji občini. Pri predmetu vodenje v naravi so opravili vajo, kako pripraviti izlet za gibalno ovirane po Škofji Loki. To vajo so razširili v projektno nalogo. V timu je bilo pet dijakov, ki so vsi nekoliko posebni. Metod vidi črke drugače kot so zapisane, Meta ne more telovadit, Živa in Nika živita v čisto svojem svetu in Žan je na vozičku. Morda so se zato razumeli bolje kot z ostalimi, saj jih njihova posebnost nekoliko omeji, hkrati pa so unikatni, neponovljivi, kot smo vsi. Kaj pomenijo arhitektonske ovire in obisk mesta z vozičkom, so kaj kmalu opazili. Klančina, nagib, pločnik, ali lahko to premagam sam ali le s spremljevalcem, so bila pogosta vprašanja. Izlet naj bi začeli na Novem svetu na košarkaškem igrišču. Preko Blaževe ulice bi se podali do Cankarjevega trga, pa na Plac mimo lipe in kužnega znamenja. V predstavitve so vključili veliko zgodb in legend. Preko Karlovca nadaljujejo pot čez Hudičevo brv v Puštal. Od tam po Spodnjem trgu mimo Kašče do parkirišča pri Tehniku, kjer bi gibalno ovirane pobral kombi.

Morda nič posebnega, pa smo le pomislili, da bi izlet dejansko ponudili gibalno oviranim ljudem. Poklicali smo v center Korak in jih povabili na izlet. Takoj so bili navdušeni in tako je prišla sreda, 17. maja, ko so »Korakovci« prišli v Loko. Premikamo se počasi, pripovedovati je potrebno le bistvene stvari, jih ponazoriti z rokami, nič ne pomagajo listki z napisano vsebino. Na Cankarjevem trgu nas je srečal sam župan, gospod Ješe. »Kdo pa ste, vas lahko pozdravim?«, vpraša in se malo zadrži pri njih. »Sporočite nam pripombe. Želimo da bi bilo mesto prijazno za vse, kaj so ovire, kje bi lahko rešili težave«, so bile besede župana. V Karlovcu so bili že kar precej izmučeni in vendar je bilo potrebno priti še čez Hudičevo brv. Žab nismo videli, hudiča pa tudi ni bilo nikjer. Ne vem, če bodo zmogli še pot čez Spodnji trg, tudi ura jih je priganjala, pa smo zaključili naše vodenje na kopališču v Puštalu. Na terenu je potrebno biti prilagodljiv, hitro spremeniti načrt in ga zasukati drugače. Kombije so prepeljali v Puštal in se odpeljali nazaj v Kranj. Po izletu me pokliče njihov vodja, ki je sicer ostal doma. »Hvala, za povabilo, naši uporabniki in njihovi spremljevalci so kar sijali od navdušenja. Kaj ste počeli z njimi?« Pravzaprav nič posebnega ali pač. Naredili smo nekaj zanje, povabili smo jih, potrudili smo se. Videli smo, kako je, če si drugačen.

Pripravili smo konkretno nalogo, ki bi lahko obogatila ponudbo Škofje Loke tudi za tiste, ki ne hodijo, ampak se vozijo oziroma jih morajo voziti drugi. Opravili smo koristno delo. Dijaki so se naučili, da se je potrebno hitro prilagoditi danim razmeram, spremeniti načrt. Občutili so, kako je nekomu, ki je povsem odvisen od pomoči drugih.

Zadovoljstvo je sijalo z vseh strani, uporabno vrednost našega dela in poslanstva pa smo tokrat na praktičnem primeru izvedli dijaki Biotehniškega centra Naklo, uporabniki centra Korak in Občina Škofja Loka. Da bi še večkrat tako združili moči.

Mojca Logar, mentorica